Obrazi sindikata

Sindikat smo ljudje: njegovi člani in članice,  nekdanji, sedanji, bodoči, aktivistke in aktivisti – na terenu in v pisarni – in drugi, ki jih druži ideja medsebojne pomoči, podpore in solidarnosti. Pri Sindikatu Mladi plus deluje raznolika, a zagnana in zanimiva skupina (tistih malo bolj in onih malo manj) mladih posameznic in posameznikov. Takole so odgovorili na nekaj vprašanj:

ŽELIMIR, 25 let

Zakaj si se pridružil Sindikatu Mladi plus?

Oba starša sta v svojih službah aktivna člana sindikata, tako da sem bil vzgojen v duhu, da so sindikati nekaj nujno potrebnega in dobrega. V času študija pa sem od profesorja slišal, da v Sloveniji ni sindikata za mlade, kar se mi je zdelo čudno, zato sem šel stvar ‘raziskat’. Odkril Sindikat Mladi plus in se takoj včlanil.

Kakšna je tvoja vloga znotraj sindikata?

Sem član Izvršnega odbora in odgovoren za mednarodno sodelovanje. Prav tako sem član številnih vladnih delovnih skupin in Sveta vlade RS za mladino.

Najbolj bizaren zaposlitveni oglas, ki si ga ugledal pri svojem sindikalnem delu?

Objava prostega »delovnega mesta« za razvažanje plinskih jeklenk. Pogoj za ‘zaposlitev’ je bil lasten s. p., delodajalec pa je bil delavcu pripravljen plačati prispevke.

‘Najljubša’ delovna skupina?

Delovna skupina za spremljanje in implementacijo Jamstva za mlade. Predvsem zaradi maratonskih sestankov, ki lahko trajajo tudi tri ure.

Najljubši mednarodni sindikalni seminar/izobraževanje/službena pot v tujino …

Ljubi so mi sestanki oziroma sodelovanje s sindikati iz držav nekdanje Jugoslavije, toda v spominu mi je še posebej ostalo moje prvo mednarodno sindikalno izobraževanje v Budimpešti.

Največji dosežek Sindikata Mladi plus?

To, da smo skupaj s partnerji dosegli prepoved razpisovanja volonterskih pripravništev v javnem sektorju.

ekipa Mladi plus 1

ROBI, 33 let

Zakaj si se pridružil Sindikatu Mladi plus?

Trenutno ukvarjam z izzivom »iskanje zaposlitve«. Sem v procesu pridobivanja različnih izkušenj in spoznavanja delodajalcev vseh vrst in njihovih pričakovanj. Zdi se mi, da je tovrstne izkušnje smiselno deliti predvsem med mlade, ki ob zaključku študija vstopajo na trg delovne sile. Skozi terenske akcije na sindikatu tako lahko pridem v stik z mladimi in delim svoje izkušnje. Obenem pa bi bil rad tudi del sistemskih premikov na bolje, zlasti na področju zaposlovanja mladih (in malo manj mladih), kjer je zelo aktiven tudi Sindikat Mladi plus.

Kakšna je tvoja vloga znotraj sindikata?

Načeloma delujem kot aktivist. Udeležujem se terenskih akcij, kjer prihajam v stik z mladimi brezposelnimi. V okviru akcije »Stop kršitvam« pozorno pregledujem zaposlitvene portale in beležim problematične oglase za delo. Aktiven sem tudi pri projektu »Mladim prijazno podjetje« kjer mi ravno številne praktične izkušnje s področja zaposlovanja in poznavanje delovnopravne zakonodaje zelo koristi pri vsebinskem oblikovanju kriterijev, na podlagi katerih bodo mladi lahko v prihodnosti rekli, da jim je določeno podjetje prijazno in naklonjeno.

Zakaj lahko sindikati spremenijo svet na bolje?

V času, v katerem živimo, je vse preveč individualizma. Ljudje se držimo bolj zase in mislimo, da se nas določeni problemi ne tičejo, če jih ne doživimo na lastni koži. Ko pa jih, pride do stiske, posameznik potrebuje pomoč, razumevanje, informacije in usmeritev na pravo pot. Vse to je mogoče dobiti le ob zavedanju, da smo skupaj močnejši. Tu pa lahko pomembno vlogo odigrajo prav sindikati.

Si imel­ kdaj kakršnekoli težave zaradi angažmaja v sindikatu?

Zaenkrat še ne. Predvsem pa sem v družbi občasno deležen zbadljivk, da sem kot nekdo, ki ima za sabo delovni spor in se zdaj še aktivno udejstvuje kot sindikalist, težko zaposljiv.

Najbolj bizaren oglas za delo, ki si ga ugledal pri svojem sindikalnem delo?

Oglas se je nanašal na delo v finančni službi. Vključeval je vse elemente delovnega razmerja, a je vseeno šlo zaposlitev prek delavčevega lastnega s.p.-ja. Med zahtevami, ki pa naj bi jih moral izpolnjevati bodoči sodelavec, pa so navajali zvestobo oziroma predanost delu in podjetju.

 ekipa Mladi plus 3

MATEJ, 35 let

Zakaj si se pridružil Sindikatu Mladi plus?

Nemočen in razočaran nad razmerami v državi sem si želel, da bi lahko sodeloval pri spreminjanju družbe na bolje. Kar je v naslednjem koraku pomenilo vključitev v organizacijo, kjer to lahko uresničim. Ker sem še mlad, je bila logična izbira Sindikat Mladi plus.

Kakšna je tvoja vloga znotraj sindikata?

Aktivist. Delo na terenu.

Zakaj lahko sindikati spremenijo svet na bolje?

Predvsem je vprašanje kako. Več ljudi se pridruži sindikatom, več moči pri pogajanjih z državo in delodajalci ti imajo, kar pomeni tudi boljše delovne pogoje za ljudi. Tega pa se slednji premalo zavedajo.

Največja buča o mladih in trgu dela, ki si jo ujel pri svojem sindikalnem delu?

Tista, da si mladi ne želijo dela za nedoločen čas.

Najbolj bizaren oglas za delo, ki si ga ugledal pri svojem sindikalnem udejstvovanju?

Vsi oglasi, kjer iščejo študente za delo za polni delovni čas. Vedno se vprašam, kako in kdaj naj bi mladi sploh lahko študirali.

11040381_857646537629702_5936524763394345755_n

TEA, 30 let

Zakaj si se pridružila Sindikatu Mladi plus?

Ker sem rada aktivna, glasna in ker menim, da je treba opozarjati na pravice mladih, saj so slednji pogosto prezrti, preslišani, veliko pa se jih zaradi različnih razlogov sploh ne želi izpostavljati. Sama še vedno verjamem, da je stvari mogoče spremeniti in sem se zato pripravljena boriti.

Kakšna je tvoja vloga znotraj sindikata?

Počnem ogromno stvari: od izdelave transparentov za različne proteste, načrtovanja razvoja sindikata, dela na kampanjah in na različnih projektih, do tega, da prebiram vse mogoče dokumente in jih komentiram. Največ časa pa namenim zagovorništvu, predvsem na področju Jamstva za mlade, pripravništev, pa opozarjanju na kršitve delovnopravne zakonodaje in boju proti prekarnosti. Redno spremljam tudi besedičenje politikov vseh barv, njihovo leporečenje primerjam z resničnimi podatki in opozarjam na buče, ki nam jih želijo prodati.

Zakaj lahko sindikati spremenijo svet na bolje?

Ljudje lahko spremenijo svet na bolje. Če so povezani v sindikat, jih to krepi, združuje in jih naredi bolj solidarne. Tako lahko potem tudi dosežejo večje družbene premike. Sindikati so tisti, ki opominjajo na vrednote in pravice, ki jih želi danes večina velikokrat prezreti, spregledati ali celo pozabiti.

Si imel­a kdaj kakršnekoli težave – v družbi, službi, na fakulteti itd. – zaradi angažmaja v sindikatu?

Predvsem upam, da sama kdaj povzročim kakšno »težavico« s svojim sindikalnim udejstvovanjem. Tu merim denimo na politične odločevalce, ki nam prodajajo buče ali delodajalce, ki kršijo delovnopravno zakonodajo. Večjih težav torej nimam, je pa dandanes v družbi težko pojasniti, da je sta aktivizem in delovanje v sindikatu nekaj pozitivnega. Danes je »kul«, če ti uspe ogoljufati državo, utajiti davke, najti luknjo v kakšnem zakonu, medtem ko z opozarjanjem na kršitve in stališčem, da je zakone in pravice ljudi treba spoštovati, hitro obveljaš za ‘troublemakerja.’

Največji dosežek Sindikata Mladi plus.

Majhnim zmagam smo na Sindikatu Mladi plus priča vsakodnevno. Izjemen občutek je, ko na primer nekomu pomagaš s kakšnim pravnim nasvetom, ko dobiš zahvalo posameznikov prek Facebooka, kako so res veseli, da naslavljamo določene teme, ali ko se nekdo udeleži delavnice, pa je potem tako navdušen, da se nam pridruži.

Na drugi strani obstajajo dosežki, ki so morda bolj vidni širši javnosti. To je dosežena ukinitev volonterskega pripravništva, predlogi ukrepov, ki so vključeni v shemo Jamstvo za mlade, pa dejstvo, da smo postali relevanten sogovornik na področju prizadevanj za izboljšanje položaja mladih in pri uveljavljanju koncepta dostojnega dela.

ekipa Mladi plus 2

ZALA, 26 let

Zakaj si se pridružila Sindikatu Mladi plus?

Če me spomin ne vara, sem se v času svoje post-Erasmus krize znašla na eni od delavnic sindikata. In ostalo je zgodovina.

Kakšna je tvoja vloga znotraj sindikata?

Pišem zapisnike, delam značke, kuham čaj. Po potrebi tudi spišem kakšen članek, organiziram dogodek, stojim na cesti z anketami, »sfotošopam« bučo.

Zakaj lahko sindikati spremenijo svet na bolje?

Ljudje, organizirani v zahtevah po spremembah, lahko spremenijo svet. Ena izmed poti je tudi združevanje s pomočjo sindikatov, saj ti pri tem že imajo nekaj izkušenj 🙂

Največja buča o mladih in trgu dela, ki si jo ujela pri svojem sindikalnem delu?

Baje smo mladi posebna bitja, ki se istočasno prilagajamo vsemu, ampak iščemo tudi lastno pot, zahtevamo nemogoče, a ne vprašamo za višino plače, smo leni in hkrati opravljamo več služb naenkrat, smo mega uspešni podjetniki in še vedno živimo pri starših. Vse to v eni osebi.

Največji fail Sindikata Mladi plus.

(Pre)pogosto se nam zgodi, da ob velikem številu idej, projektov in akcij stvari ne izpeljemo do konca ali nanje na določeni točki pozabimo. V kotu pisarne na primer ves čas stoji naša Sindi, ki pa ji kar ne najdemo dela in nas samo tiho opazuje.

10906426_857646420963047_9082868595897662418_n

GREGOR, 29 let

Zakaj si se pridružil Sindikatu Mladi plus?

Na eni strani je šlo za logično nadaljevanje poti, ki se je začela s študijem sociologije kulture, in nadaljevala s publicističnim delom, pri katerem sem raziskoval aktualne pomembne družbene, ekonomske, socialne in politične vsebine oziroma tematike, po drugi strani pa me je k sindikalnemu udejstvovanju spodbudila tudi – večini mladih znana – izkušnja prekarnega življenja in dela, ki od človeka zahteva (re)akcijo.

Kakšna je tvoja vloga znotraj sindikata?

Vodja skupine za komuniciranje, del ekipe, ki snuje (in objavlja) vsebine za social media, občasni urednik in ‘lektor’ različnih tekstov, komentarjev, člankov in drugih vsebin, ki jih sproduciramo. In vodja projekta KAŽIPOT do dostojnega dela.

Zakaj lahko sindikati spremenijo svet na bolje?

Ljudje, ki so del sindikata ga lahko. S svojim delom, bojem, aktivizmom, ozaveščanjem, informiranjem …

Kako v času, ko na vsakem koraku poslušamo o konkurenčnosti, podjetništvu itd., sploh pristopiti do mladih in jih nagovoriti s temami, kot so delavske pravice oziroma delavski boj?

S predanim in poštenim delom. Z inovativnim in odkritim pristopom. Z originalnimi zgodbami, ki mladim približajo kompleksne in resne teme, kot so delavske pravice, prekarno delo, prekarizacija itd. oziroma jim dajo vedeti, da smo pravzaprav vsi, ki moramo za življenje zaslužiti s svojim delom, delavci oziroma delavke, ne glede na to, kje živimo, kako se oblačimo in v katere lokale hodimo, in da smo lahko le skupaj močnejši.

Največja buča o mladih in trgu dela, ki si jo ujel pri svojem sindikalnem udejstvovanju.

Najbrž tista od bivšega financministra Dušana Mramorja, ki je ob odhodu s položaja dejal, da  je zadovoljen, ker mu je v času njegovega mandata uspelo ustvariti 25.000 delovnih mest, ki so jih zasedli večinoma mladi.

Najljubši mednarodni sindikalni seminar/izobraževanje/službena pot v tujino …

Udeležba na treningu za mlade sindikalne voditelje v organizaciji Evropskega sindikalnega inštituta (ETUI) v Varšavi. Posrečena mešanica trdega dela, pametnih in zanimivih ljudi ter vsakodnevnega druženja dolgo v noč.

Najljubši trolovski komentar, ujet na družbenih omrežjih Sindikata Mladi plus.

Ne morem se odločiti, zato ponujam dva. Najprej izjava ne preveč pismenega lika, ki je na objavo našega kritičnega komentarja o predlogu Zakona o vajeništvu dejal: »Delat se zgubte nepadasem jamrate sej sevam neljubi prjet za vsako službo ka mislite da boste dobil trijurje na mesec zmalim bote zadovoljni Kdor ni zmalim zadovoljen velikega vred ni«. In pa ljubezni polna kritika 2. epizode našega podcasta Nehvaležni skeptiki z naslovom Enakopravnost in enakost žensk. Model nam je napisal: “Wow, še ena skupina umsko zaostalih marksistov. Najs, tega rabimo še ful več v Sloveniji.” Ni kaj – za dobrim konjem se vedno praši. 😉

PATRICIJA, 26 let

Zakaj si se pridružila Sindikatu Mladi plus?

V želji po novih izkušnjah in soustvarjanju aktivnosti za mlade brezposelne.

Kakšna je tvoja vloga znotraj sindikata?

Na sindikatu sem zaposlena znotraj projekta Kažipot do dostojnega dela kot strokovna sodelavka, hkrati pa sem aktivistka sindikata in v okviru tega delujem v skupini za članstvo in v skupini za ankete.

Največja buča o mladih in trgu dela, ki si jo ujela pri svojem sindikalnem udejstvovanju.

»Mladi nočemo delati in si ne želimo služb.«

Najbolj bizaren oglas za delo, ki si ga ugledala pri svojem sindikalnem udejstvovanju.

Oglas za delo, v katerem iščejo knjižničarko, nad 30 let, ki je po možnosti nekadilka, ki ni pod stresom in ima »žensko komunikativnost«.

Največji dosežek Sindikata Mladi plus.

Ukinitev volonterskega pripravništva.

IRENA, 29 let

Zakaj si se pridružila Sindikatu Mladi plus?

Sindikatu Mladi plus sem se pridružila kmalu po tem, ko sem se znašla na Zavodu za zaposlovanje. Ker v času brezposelnosti nisem hotela zgolj ždeti doma, pošiljati prošnje in se smiliti sama sebi, sem se odločila, da je to odličen čas, da sem aktivna na področjih, ki so mi blizu in jih podpiram. Že v času študija sem odkrila Sindikat Mladi plus, se udeležila nekaj njihovih delavnic in se jim kasneje tudi pridružila.

Kakšna je tvoja vloga znotraj sindikata?

V sindikatu skrbim, da dvakrat mesečno na e-naslove priroma newsletter s svežimi in aktualnimi novičkami. Poleg tega sem aktivna v ekipi, ki se ukvarja z raziskovanjem položaja mladih.

Največja buča o mladih in trgu dela, ki si jo ujela pri svojem sindikalnem udejstvovanju.

Težko izpostavim le eno. Da smo vsi po vrsti naklonjeni odpiranju s.p.-jev, da si vsi po vrsti želimo delati kot freelancerji, da vsi po vrsti razmišljamo o selitvi v tujino in še mnogo bi se jih našlo.

Najbolj bizaren oglas za delo.

Osebi z doktoratom znanosti, 10 letnimi delovnimi izkušnjami, zahtevnim znanjem programiranja in oblikovanja je eno izmed podjetij ponujalo natančno 810 € bruto mesečne plače. Urnik seveda gibljiv in nestalen.

TANJA, 26 let

Zakaj si se pridružila Sindikatu Mladi plus?

Sindikatu Mladi Plus sem se pridružila v sklopu projekta Kažipot do dostojnega dela, in sicer na Potujoči šoli sindikalizma na Gorenjskem, natančneje v Kranju. Vabilo na dogodek sem zasledila na Facebooku in kot oseba, ki ji ni vseeno, kaj se dogaja na trgu dela, videla enkratno priložnost, da se lahko še dodatno informiram o temah, ki se tičejo delovne zakonodaje in kršitev na trgu dela, na katere velja biti pozoren. In prav na tej sindikalni šoli sem spoznala, da si želim delati na tem področju in pomagati drugim mladim, da se o teh stvareh seznanijo in informirajo.

Kakšna je tvoja vloga znotraj sindikata?

Sem aktivistka, ki ravno zaradi moje konkretne izkušnje s projektom Kažipot do dostojnega dela sodelujem pri izvajanju omenjenega projekta v drugih regijah po Sloveniji. Nekoč sem bila torej udeleženka, zdaj pa pridobljeno znanje predajam novim udeležencem in tako obiskujem še druge kraje po Sloveniji :). Prav tako v sklopu Kažipota sodelujem pri delavnicah in usposabljanjih v srednjih poklicnih šolah, kjer izvajamo prirejene delavnice za dijake in dijakinje. Tako skušamo mlade, ki še nimajo konkretnih delovnih izkušenj, ozavestiti o dostojnem delu in pravicah iz dela, o čemer znotraj izobraževalnega sistema ne slišijo prav pogosto, kar je res zaskrbljujoče. Ker pa se SM+ širi tudi na regionalno raven, sem kot ponosna Gorenjka postala tudi koordinatorka regionalnega odbora Gorenjska, v okviru katerega bomo poizkušali teme, ki jih zasledujemo na SM+, prenesti še na lokalno raven.

Zakaj lahko sindikati spremenijo svet na bolje?

Ker je se je veliko lažje boriti za neko stvar skupaj, v organizirani skupini. Zgolj kot posamezniki in posameznici ne moremo veliko doseči. Če to preslikamo v delovno razmerje delavec kot ekonomsko odvisna oseba, ki je v podrejenem položaju do delodajalca, na kakršnokoli nespoštovanje delavskih pravic lažje opozarja s pomočjo sindikata, kot da se sam bori z mlini na veter. Skupno delovanje delavk in delavcev torej zagotavlja večje spoštovanje zakonodaje, posledično se izboljša posameznikov položaj in tudi svet je zanj ter za druge boljši. 🙂

Kako v času, ko na vsakem koraku poslušamo o konkurenčnosti, podjetništvu itd., sploh pristopiti do mladih in jih nagovoriti s temami, kot so delavske pravice oziroma delavski boj?

Največji problem, ki ga opažam, je ravno o tem, da so mladi zaradi stanja na trgu (prisilno odpiranje s. p.-jev, prekarizacija …) pozabili oziroma – še huje – niti ne vedo, da številni delodajalci, ki ne ponujajo redne zaposlitve, ko so vsi pogoji zanjo izpolnjeni, kršijo zakonodajo in s tem pravice iz dela, ki posamezniku pripadajo. O delavskih pravicah je torej treba v prvi fazi čim več govoriti, treba je zbuditi že rahlo pozabljeno zavest, da obstajajo pravice iz dela, in šele z ozaveščanjem in aktivizmom bomo v ljudeh zopet vzbudili delavski duh, ko ljudi ne bo več strah zavzeti se za svoj prav.

Najbolj bizaren oglas za delo, ki si ga ugledala pri svojem sindikalnem udejstvovanju.

Najbolj se začnem jeziti pri čisto legalnih zaposlitvenih oglasih, s katerimi delodajalec ne krši nobene zakonodaje, vendar že v opisu delovnega mesta vidimo popolno razvrednotenje položaja delavca in vse vidike nedostojnega dela. Podobno je tudi pri oglasih za študentsko delo, kjer je res očitno, da gre za popolno zlorabo sistema in bi v resnici na ponujenem delovnem mestu delodajalec moral nekoga redno zaposliti.Save