Delavci, ne kriminalci! Stop deportacijam delavcev!

V Sindikatu Mladi plus podpiramo in se pridružujemo pozivu Ambasade Rog proti deportacijam delavcev, ki prebivajo v Sloveniji.

Velikemu številu prosilcev za azil kljub zaposlitvi in želji po bivanju v Sloveniji grozi deportacija. Temu v Sindikatu Mladi plus ostro nasprotujemo, saj bi morala država Slovenija tujce, ki opravljajo iskana in potrebna dela, sprejemati, ne pa jih zavračati. Zavračanje tujcev – delavcev po Dublinski konvenciji je birokratsko-rasistični ukrep, ki lahko resno ogrozi njihova življenja in podre stabilnost, ki so si jo stežka pridobili. V Sindikatu Mladi plus si želimo živeti v državi, kjer je v ospredju varstvo delavskih pravic in dostojnih delovnih pogojev, ne pa vzbujanje strahu pred eno izmed najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Zato podpiramo prosilce za azil in skupaj z drugimi sindikati ter organizacijami pozivamo Vlado RS, da:

a.) Slovenija prevzame pristojnost za obravnavo azilnih prošenj tistih beguncev, ki so tu že zaposleni in s tem končno ukine njihove deportacijske postopke;

b.) omogoči v Sloveniji že zaposlenim delavcem urejanje dovoljenja za bivanje na upravnih enotah tukaj (in ne na veleposlaništvih zunaj EU, kot se od njih zdaj nerazumno zahteva).

Dopis Ambasade Rog objavljamo v celoti:

“V času, ko v slovenskem gospodarstvu poteka intenzivna mobilizacija delovne sile z vsega sveta, smo žal priča nerazumnim birokratskim zapletom in posegom v življenja delavcev, ki mečejo slabo luč na celotno državo. Zelo zaskrbljujoča je namreč situacija prosilcev za azil, ki so v zadnjih letih postali nezanemarljiv del delovne sile v številnih podjetjih, kot tudi vidni akterji pri sanaciji poplavne škode. Mnogi med njimi so v državi že dlje časa, so redno zaposleni, vključeni v družbo in aktivni v svojem okolju, številni med njimi so tudi člani panožnih sindikatov in drugih organizacij. Drugega jim tudi ne preostane, saj so podvrženi zelo dolgim postopkom odločanja o njihovem statusu, v tem času pa so njihovi življenski pogoji izredno težki.Zato je toliko bolj zaskrbljujoče dejstvo, da je večina teh delavcev tudi po daljšem bivanju, zaposlitvi in vključenosti v slovensko družbo, še vedno v deportacijskih postopkih – večinoma v države, iz katerih so morali zaradi rasistične obravnave in nasilja zbežati. V luči aktualnih prizadevanj države, da v Slovenijo privabi več delavcev iz tretjih držav, je nemogoče razumeti nepripravljenost pristojnih organov, da bodisi obravnavajo prošnje za azil tistih prosilcev, ki so tu že zaposleni, oz. jim omogočijo zaprositi za dovoljenje za bivanje na podlagi zaposlitve.

Po trenutni ureditvi se od delavcev, ki bi želeli ostati zaposleni v RS zares zahteva nemogoče: da si pridobijo vizume za države zunaj EU, kjer ima Slovenija pristojno konzularno službo, tam oddajo prstne odtise, opravijo razgovore, čakajo več mesecev (ali let) na odgovor, ter se šele po vsem tem z vizo vrnejo nazaj v Slovenijo, kjer sicer že danes bivajo in delajo! Takšnega postopka, ki obremenjuje tako delavce, kot tudi delodajalce in nenazadnje konzularne službe, ni mogoče utemeljiti z nobenim argumentom. Vsak delavec je primoran ob oddaji vloge na upravni enoti že zdaj dokazati svojo istovetnost, oddati potrdilo o nekaznovanosti in izpolniti druge pogoje – enako kot bi storil na konzulatu v tujini.

Odprava te birokratske ovire tudi nikakor ne bi bila spodbuda k protizakonitemu priseljevanju in bivanju. Prav nasprotno, ravno aktualna ureditev je kriva, da številni prosilci za azil ob grožnji z deportacijo izstopijo iz postopkov, bivajo v državi brez papirjev in seveda delajo na črno, s čimer se bistveno povečujeta izkoriščanje in nered na trgu dela. Preprosta sprememba trenutne rigidne obravnave delavcev prosilcev za azil ne bi spremenila svetovnih migracijskih tokov (pri katerih je Slovenija tako ali tako zgolj tranzitna država), bi pa omogočila ureditev statusa in zaposlitve tistih tujcev, ki so prišli kot prosilci za azil in že prispevajo k skupni blaginji. To ni v interesu zgolj njih samih, ampak tudi vseh delavcev v državi, ki si želimo enotnih standardov in dostojnih pogojev dela. Nenazadnje pa tudi ne moremo z mirno vestjo pristajati na to, da se iskalce azila, ki predstavljajo eno najranljivejših družbenih skupin, zgolj izkoristi za delo in pomoč v času, ko so trajajo njihovi postopki, nato pa se jih brez kompenzacije izžene iz države.

Zato pozivamo vlado, da končno odpravi nesmiselne birokratske ovire in prosilcem za azil, ki so zaposleni, omogoči ureditev njihovega statusa v Republiki Sloveniji, hkrati pa tudi preneha z nesmiselnimi in okrutnimi deportacijskimi postopki.”

Foto: Ambasada Rog