Na naslednjih 10 let! V ljubljanski Cukrarni smo praznovali prvo desetletje svojega delovanja

Lani smo na Sindikatu Mladi plus obeležili prvo desetletje svojega obstoja in delovanja, a so nam jeseni 2021 praznovanje preprečile zaostrene epidemiološke razmere.

Tokrat so nam bile tudi te naklonjene, zato ni bilo ovir za proslavo našega prvega desetletja. Pripravili smo javno tribuno o prihodnosti sindikalizma, kratek film o prehojeni poti našega sindikata, kulturni program s koncertom, privoščili pa smo si tudi pravi sindikalni golaž in druge okusne prigrizke ter seveda slastno rojstnodnevno torto. In na koncu nazdravili na naslednjih 10 let ter na nove sindikalne uspehe.

Takole je vse skupaj bilo (fotografiral Črt Piksi):

Dobili smo se v Cukrarni v Ljubljani …
… in tam pozdravili naše sindikalne prijateljice ter prijatelje, soborke in soborce, kolegice in kolege, nekdanje in sedanje, ter druge gostje in goste.
Med drugim nista manjkala niti nekdanji dolgoletni predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič, ki je pred desetimi leti pomembno podprl novonastali sindikat mladih, in zdajšnja predsednica ZSSS Lidija Jerkič.
Seveda pa je bila zraven tudi naša sindikalna maskota, znana kot Sindi. 🙂
Po otvoritvi, uvodnem pozdravu in po sindikalnih himnah Internacionala in Solidarni bomo vedno, je zbrane nagovorila aktualna predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc.
»Lahko bi rekli, da je Sindikat Mladi plus nastal kot eksperiment. Kot poskus povezovanja študentskih in delavskih bojev, ko je vlada premierja Boruta Pahorja pred dobrimi desetimi leti želela uveljaviti malo delo. Ko je prevladovala velika ekonomska in finančna kriza, ko je bila brezposelnost mladih na vrhuncu. Takrat se ni natančno vedelo, kako vzpostaviti tak sindikat, ki bi združeval tako raznoliko skupino ljudi, in to v okviru kolektivnega boja. In kako mladim sploh približati sindikalne vsebine. Vprašanje pa je seveda bilo tudi, kako drugim sindikatom približati mlade. Kako pojasniti, da so tudi mladi brezposelni kategorija, ki je lahko sindikalno organizirana, ki potrebuje svoj glas in predstavništvo v procesih odločanja, tudi v okviru socialnega dialoga. In vsa ta vprašanja niso bila čisto jasna tudi ob sami vzpostavitvi sindikata. Odgovore nanje smo iskali med samim delom, ko smo razvijali in širili svojo ekipo, se ukvarjali z različnimi vsebinami, oblikovali akcije. Zraven smo vedno znova iskali razmerje med tem, da smo mladinska organizacija, ki jo vodijo mladi na svojevrsten, mladostniški način. In med tem, da smo hkrati sindikat, del največje sindikalne centrale v Sloveniji (ZSSS, op. ur.), predvsem pa del več kot stoletnega delavskega gibanja, ki ima svoje značilnosti. In morda še dandanes nimamo vseh dokončnih odgovorov. Vendar pa je v teh desetih letih Sindikat Mladi plus začrtal in vzpostavil svojevrsten način sindikalnega delovanja,« je med drugim v svojem govoru povedala Tea Jarc. Danes imamo približno 1500 članic in članov iz vse Slovenije, vsakoletno pa s pravno pomočjo pomagamo rešiti več kot 150 primerov kršitev, v različna usposabljanja vsako leto vključimo okoli 500 mladih, obenem pa sodelujemo v več vladnih skupinah in telesih ter se za izboljšanje razmer borimo tudi na sistemski ravni.
Za obletnico je našemu sindikatu čestitala tudi predsednica ZSSS Lidija Jerkič, ki je med drugim poudarila, da smo edini, ki promoviramo sindikalizem med mladimi. »Od mladih se pričakuje, da ste inovativni, impulzivni, da želite spremembe, da želite te spremembe uveljavljati na svoj način in da se ne zadovoljite z vsakim ne-jem, ki ga postavimo starejši,« je med drugim dejala.
Nato je sledil eden prvih vrhuncev dogodka, kratek film, s katerim smo predstavili delček našega delovanja, poglede vodstva ZSSS na Sindikat Mladi plus, zanimive anekdote in prigode vseh vrst ter orisali s čim vse se kot sindikat ukvarjamo danes.
Nato pa je že nastopil čas za javno tribuno o prihodnosti sindikalizma, s katero smo želeli odpreti razpravo o tem, kakšna je trenutna vloga sindikatov v družbi, kako jo opravljamo, katera vprašanja bi morali postavljati, kako bi bilo treba širiti obseg delovanja, kako pristopati do novih kategorij delavk ter delavcev in podobno. Svoje poglede so najprej predstavili izbrani govorci in govorke, nato pa je besedo dobilo tudi občinstvo. Na tribuni so nastopili: Lidija Jerkič, predsednica ZSSS, Valentina Franca (druga z leve), izredna profesorica na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, Tea Jarc, predsednica Sindikata Mladi plus, Izidor Ostan Ožbolt (tretji z desne), okoljski aktivist in sindikalist, ter Branimir Štrukelj (drugi z desne), glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije in predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije. Tribuno je povezoval dolgoletni aktivist Sindikata Mladi plus in novinar Delavske enotnosti Gregor Inkret (skrajno desno).
Lidija Jerkič je med drugim strnila nekaj misli o vlogi sindikatov v slovenski družbi. Po njenem mnenju položaj sindikatov v državi ni slab. »Zgodovinsko gledano se je položaj ohranil skozi zgodovino 30 let, pod močnim udarom smo bili dve leti,« je dejala in ocenila, da bi sindikati, pa tudi preostala civilna družba in nevladne organizacije utrpeli velike brazgotine, če bi prejšnja vlada dobila še en mandat.
Tea Jarc ni mogla mimo dejstva, da mladi sindikate načeloma slabo poznajo, da jih ne zanimajo, ali pa imajo do njih celo negativen odnos. Razlogi za to po njenem tičijo tudi v dejstvu, da mladi večinoma nimajo varne trajne zaposlitve. »Mogoče se s sindikatom v svojem podjetju sploh ne srečajo, lahko so brezposelni … Mi poskušamo pobrati te, ki so nekje vmes, in smo tisto mesto, kjer se lahko mladi najdejo,« je poudarila. Izpostavila je tudi, da je med mladimi vedno bolj prisoten individualizem, zato je treba vsakič znova ponavljati, kako pomembne so vrednote, kot sta solidarnost in kolektivni boj. »Večina mladih to spozna, ko se znajdejo v res slabem položaju,« je dodala.
Branimir Štrukelj je med drugim poudaril, da je težava sindikatov, da niso reflektirali svojega odnosa do političnih strank. »Ta nereflektiranost je problematična, ker omejuje polje delovanja,« je ocenil. Kot je dejal, je omenjena teza prevzeta od »desnice«. »Na vsako gesto, tudi ko smo se pojavili na petkovih shodih in so leteli očitki, da so sindikati spolitizirani in so podaljšana roka političnih strank, sindikati ne znamo ustrezno odgovoriti,« je poudaril.
Valentina Franca z ljubljanske Fakultete za upravo, ki se redno ukvarja tudi z raziskovanjem sodobnega sveta dela, je razmišljala o sindikalnem organiziranju tistih delavk in delavcev, ki delajo prek spletnih platform, pri čemer smo sindikati po njenem delno uspešni, delno pa ne. Meni sicer, da je pri združevanju te vrste delavstva potrebno poudarjanje bolj kolektivnega vidika organiziranja. Mislim, da so za to dovzetni tudi mladi, kar se zelo nazorno vidi pri angažmaju za varovanje okolja in pri podobnih okoljskih temah, je med drugim dejala.
Da je podnebni sindikalizem prihodnost, je izpostavil Izidor Ostan Ožbolt. Prvi izziv, ki čaka sindikate in pravzaprav celotno družbo, je opustitev premoga. Kot je spomnil, je s Termoelektrarno Šoštanj posredno in neposredno povezanih 3500 delovnih mest. Kaj bo z delavci po zaprtju elektrarne, je po njegovih besedah vprašanje, v rešitev katerega se bodo morali vključiti različni sindikati. Drugi izziv pa je nacionalni energetski in podnebni načrt, ki ga bodo začeli pisati v prihodnjih mesecih, in s tem povezano vprašanje, kdo bo nosil stroške prehoda v brezogljično družbo.
S svojimi vprašanji in komentarji se je v diskusijo vključila tudi publika.
Nato pa je oder zasedel sijajni Feministični pevski zbor Z’borke.
Potem pa je bil končno čas tudi za pravcato sindikalno rojstnodnevno torto! 🙂
In nasploh za hrano in druženje.
Končajmo z besedami naše Tee, s katerimi je zaključila svoj govor: »Zahvala gre prav vsem mladim, ki ste in še danes sooblikujete Sindikat Mladi plus. Vsem aktivistkam in aktivistom, ki vlagate svoj čas in energijo v ta skupni boj. Obema prejšnjima predsednicama Sanji in Zali, ki sta začeli našo pot in postavili trdne temelje ter tudi mene osebno naučili biti sindikalistka, kot sem danes. In seveda hvala tudi zvezi svobodnih sindikatov, da lahko znotraj te izjemne strukture izvajamo svojo majhno sindikalno revolucijo. Da lahko povzročamo tudi kakšne težave, smo provokativni, postavljamo ogledalo, predvsem pa konstruktivno pomagamo pri našem skupnem razvoju. Hvala Dušanu Semoliču, ki je pred desetimi leti podprl vzpostavitev našega sindikata in današnji predsednici ZSSS Lidiji Jerkič, ki ga podpira še danes. Sindikatu Mladi plus pa ob tej priložnosti želim predvsem še veliko energije, zagona, neustrašnosti, kreativnosti in veliko pravih bork in borcev, ki bodo premikali meje mogočega, sanjali o drugačni realnosti in jo tudi uresničevali. Čestitke za več kot desetletno delovanje. Boj se nadaljuje …«

Celoten dogodek pa si je mogoče ogledati tudi tukaj: