Kako je izbruh novega koronavirusa vplival na položaj mladih na trgu dela?

V zadnjih letih smo bili priča zmanjševanju stopnje brezposelnosti, tudi med mladimi. Ob razglasitvi epidemije novega koronavirusa in ustavitvi gospodarstva, prepovedi vseh javnih prireditev, ob zaprtju trgovin, gostinskih obratov ipd. so številni prekarni delavci in delavke ostali brez dela.Mladi so večinoma podvrženi negotovim oblikam dela, kot je delo za določen čas, honorarno delo prek avtorske ali podjemne pogodbe, študentsko delo, prisilno odpiranje samostojnih podjetij in podobno, zato so tako prve žrtve vsake krize, saj je delodajalcem najlažje prekiniti tovrstne pogodbe oziroma sodelovanje.

Žal evidenca o zmanjšanju obsega dela študentk in študentov ter dijakov in dijakinj ter drugih  prekarnih oblik dela ne obstaja, zato smo s pomočjo statistik Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) raziskali, kaj se je s položajem mladih na trgu dela dogajalo v času izbruha bolezni covid-19. Naj takoj opozorimo, da gre zgolj za registrirano brezposelnost, prej omenjeni mladi s statusom dijaka ali študenta so iz nje izvzeti, prav tako tudi številni, ki iz tega ali onega razloga niso prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb.

V nadaljevanju bomo primerjali mesece, za katere na straneh ZRSZ obstajajo zadnji uradni podatki (do maja 2020).

Glede na zadnje dostopne podatke je bilo na dan 10. 7. 2020 v evidenci ZRSZ vseh prijavljenih brezposelnih 89.377, razpisanih delovnih mest pa zgolj 2748. Registrirana brezposelnost je bila s tem maja nekoliko višja (za dva odstotka) kot aprila, a se je rast brezposelnosti umirila. Večja rast je bila, pričakovano, aprila, ko je bilo v evidenco na novo prijavljenih kar 10.793 oseb oziroma 13,9 odstotka brezposelnih več kot marca. Maja je bilo brezposelnih kar 90.415 oseb, kar je predstavljalo največjo registrirano brezposelnost po aprilu 2017, ko je bilo v evidenco prijavljenih 91.087 oseb. Stopnja registrirane brezposelnosti je trenutno 9,1 odstotka.

Mladi brezposelni

V Sloveniji živi nekaj več kot 310.000 oseb, starih med 15 in 29 let. Delovno aktivnih (kar pomeni, da so zaposleni ali samozaposleni) je bilo marca 126.415. Maja letos je bilo v evidenci ZRSZ prijavljenih 18.596 mladih brezposelnih v starosti od 15 do 29 let, kar predstavlja 12,82 odstotka aktivne populacije. V primerjavi z majem 2019 je v omenjeni starostni skupini opazen občuten porast brezposelnosti, in sicer za kar 42,3 odstotka. Skupno število vseh brezposelnih je v enakem obdobju naraslo za manj, in sicer za 25,56 odstotka.

Tabela 1: Število in stopnja registrirane brezposelnosti mladih v maju 2020

Starost maj 2020 maj 2019 maj 2018 Sprememba maj 2020/maj 2019
15-19 1.550 1.261 1.596 +22.92 odstotka
20-24 6.703 4.329 5.396 +54,84 odstotka
25-29 10.343 7.481 8.932 +38,26 odstotka
15-29 18.596 13.071

 

15.924

 

+42,27 odstotka
Vsi registrirani brezposelni, brezposelne 90415 72012 76705 25,56 odstotka

Mnogi šibkejšim velikokrat očitajo, da smo »prisesani« na državno blagajno, da samo izkoriščamo državne socialne pomoči in izrabljamo sistem. Vendar podatki kažejo drugače. Denarno nadomestilo za brezposelnost je prejemalo le 3659 mladih brezposelnih, kar je manj kot 20 odstotkov. To lahko pripišemo dejstvu, da mladi kljub ugodnejšim pogojem za pridobitev denarnega nadomestila (pred nastankom brezposelnosti morajo biti zavarovani najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih) do njega zaradi kratke dobe opravljanja dela niso upravičeni ali pa so iskalci prve (redne) zaposlitve. Do denarne socialne pomoči (podeljuje jo center za socialno delo, namenjena pa je osebam, ki nimajo dovolj sredstev za preživetje, nimajo premoženja in prihrankov, ki bi jim omogočali preživetje, si ne morejo zagotoviti preživetja same z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanjem in podobno)je bilo upravičenih 8799 mladih, kar predstavlja zgolj 47,32 odstotka registriranih brezposelnih.

Ogromno mladih torej v času brezposelnosti ne dobiva nikakršne pomoči in se morajo tako znajti sami, morda s pomočjo svoje družine. Ob tem se sprašujemo, kako sploh lahko preživijo. Zagotovo pa to vpliva tudi na dejstvo, da niso ekonomsko in socialno neodvisni, da opisano podaljšuje obdobje mladosti in da lahko vse skupaj vodi v revščino mladih.

Izobrazbena struktura mladih brezposelnih

Kar tretjina brezposelnih mladih ima končano osnovno šolo, malo manj kot tretjina pa ima V. stopnjo izobrazbe. Najmanj je tistih, ki so končali vsaj višjo šolo.

Tabela 2: Izobrazbena struktura brezposelnih mladih

Izobrazba Delež
Osnovna šola 33,87 odstotka
Nižja, srednja poklicna šola 18,69 odstotka
Srednja strokovna oziroma splošna šola 31,73 odstotka
Višja, visoka šola ali več 15,71 odstotka

Med vsemi brezposelnimi je poleg starejših od 50 let največ mladih

Maja 2020 se je v primerjavi z majem 2019 povečal tudi delež mladih med vsemi brezposelnimi, in sicer z 18,2 odstotka na 20,6 odstotka, vendar je do večjega porasta prišlo že oktobra 2019. Šlo je za priliv iskalcev prve zaposlitve. Omenjeni delež se je do februarja letos postopoma zniževal, potem pa marca in aprila ponovno narasel.

Stopnja registrirane brezposelnosti je v večini regij najvišja v starostni skupini med 15 in 24 let. V povprečju je brezposelnih kar 17 odstotkov delovno aktivnih oseb iz omenjene populacije, kar lahko pripišemo (tudi) nedokončani izobrazbi in temu, da mladi težje vstopajo na trg dela kot druge starostne skupine, da so ujeti v kratkoročne oblike dela in jih delodajalci velikokrat ne želijo zaposliti. Delež mladih, ki trenutno nimajo zaposlitve, je najvišji v območni službi Murska Sobota, najnižji pa v Novi Gorici.

Stopnje registrirane brezposelnosti po statističnih regijah in starosti
April 2020
Statistična regija  15-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60+
Slovenija 17,0 10,9 8,6 7,5 6,7 6,4 7,1 12,2 15,4
Pomurska  27,2 16,1 12,6 10,1 8,8 9,5 12,8 18,2 22,6
Podravska  22,6 14,2 11,0 9,3 8,1 7,7 8,4 12,9 15,8
Koroška 18,7 13,7 9,5 8,3 7,3 6,4 7,1 12,4 12,1
Savinjska 18,0 12,2 9,3 7,6 7,1 6,8 8,0 14,9 17,2
Zasavska 18,0 11,1 9,2 7,9 8,0 6,8 7,4 12,8 15,2
Posavska 17,8 11,8 7,8 7,2 7,4 6,8 8,2 15,7 18,3
Jugovzhodna Slovenija  17,1 9,6 7,8 6,4 5,9 5,7 5,9 11,4 13,0
Osrednjeslo.      12,5 8,9 7,6 6,8 6,1 5,8 6,2 10,6 14,7
Gorenjska  12,5 7,9 6,3 5,7 5,2 4,6 4,6 9,6 13,1
Primorsko-notranjska  13,2 9,0 5,8 5,2 5,5 4,7 5,5 11,3 13,1
Goriška 10,7 7,9 6,0 5,6 4,9 4,2 4,5 9,0 12,3
Obalno-kraška 16,2 11,5 9,0 8,6 7,3 7,2 8,4 11,7 15,4
Vir podatkov o delovno aktivnem prebivalstvu je Statistični urad RS (SURS).
Vir podatkov o registrirani brezposelnosti pa je Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ).

Zaradi številnih mladih, ki so zaposlitev izgubili marca in aprila, je v maju 2020 v primerjavi z enakim obdobjem lani naraslo število tistih, ki so na zavodu za zaposlovanje prijavljeni 2 meseca ali manj (za 3714 oseb oziroma 116,11 odstotka), porast pa je opazen tudi v drugih kategorijah (3-5 mesecev ter 6-8 mesecev) in med dolgotrajno brezposelnimi (12 mesecev in več). Zaskrbljujoče je, da se zna v luči bližajoče se gospodarske krize velik del kratkotrajno brezposelnih preleviti v dolgotrajno brezposelne.

Povprečno trajanje brezposelnosti med mladimi, ki so prijavljeni v evidenco ZRSZ, je maja znašalo 9,2 meseca, aprila pa 8,9 meseca, marca pa kar 10 mesecev. Znižanja povprečnega obdobja brezposelnosti pa žal ne moremo pripisati uspešnemu vključevanju na trg dela, saj je v marcu in aprilu prišlo do večjega priliva mladih, ki so izgubili zaposlitev, v evidenco, ti pa so seveda znižali povprečje. Zaskrbljujoče je, da je povprečna mlada brezposelna oseba že na pragu dolgotrajne brezposelnosti, kar je razvidno iz podatkov za enako obdobje lani, ko ni bilo izrednih dogodkov, ki bi znižali povprečje.

Tabela 3: Povprečno trajanje brezposelnosti mladih

marec april maj
2020 10,0 8,9 9,2
2019 10,8 11,4 11,7

Najpogostejši razlog za prijavo v evidenco je iztek delovnega razmerja za določen čas, sledijo pa trajno presežni delavci. Iskalcev prve zaposlitve je bilo letos celo nekaj manj kot maja 2019.

Ponovno se je izkazalo, da so prve žrtve odpuščanja delavci s pogodbami za določen čas ter drugi, ki delajo v  negotovih oblikah dela, ki pa obenem, kot ponovno opozarjamo, v tej evidenci v največji meri niso zajeti.

Tabela 4: Razlogi za prijavo v evidenco brezposelnih oseb

maj 2020 april 2020 marec 2020
Iskalci prve zaposlitve 258  

338

 

324
Stečaj podjetja 7

 

 

27

 

 

20

 

Trajni presežki 554

 

 

1.299

 

 

548

 

Iztek delovnega razmerja za določen čas

 

1.160

 

1.810

 

956

 

Drugo 259  

507

 

 

398

 

In kaj se je zgodilo z zaposlovanjem mladih? Za primerjavo bomo vzeli mesece marec, april in maj, ko so se že pokazali učinki ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa na trg dela. V omenjenih mesecih se je v letih 2018 in 2019 iz evidence brezposelnih zaradi zaposlitve oziroma samozaposlitve odjavilo 5385 oziroma 5157 oseb v starostni skupini od 15-29 let. Letos je to število občutno nižje: skupaj je (samo)zaposlitev našlo 3531 oseb iz te starostne skupine, najmanj, zgolj 591, aprila.

Tabela 5: Število odjavljenih iz evidence zaradi zaposlitve oziroma samozaposlitve

2018 2019 2020
Marec 2120 1967 1549
April 1944 1744 591
Maj 1321 1446 1396

Za izboljšanje zaposlitvenih možnosti ZRSZ izvaja programe aktivne politike zaposlovanja. Med epidemijo se je, razumljivo, vključevanje v tovrstne programe začasno ustavilo. V prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo vanje vključenih 2421 mladih, v enakem obdobju lani pa skoraj polovica več, in sicer 3598. V luči bližajočega se novega vala epidemije se poraja vprašanje, v kolikšni meri bodo programi APZ sploh lahko izvedeni in kakšen vpliv bo njihovo neizvajanje imelo na zaposljivost mladih, predvsem tistih s pomanjkljivo izobrazbo ter s pomanjkanjem formalnih delovnih izkušenj.

Tabela 6: Vključenost mladih v programe aktivne politike zaposlovanja

Januar-maj 2020 Januar-maj 2019
Usposabljanje in izobraževanje 1366 2157
Spodbude za zaposlovanje 778 976
Kreiranje delovnih mest 277 281
Spodbujanje samozaposlovanja 0 184

Glede na dostopne podatke lahko sklepamo, da je kriza ponovno prizadela predvsem prekarne delavke in delavce, ki med mladimi v Sloveniji predstavljajo večino. Veriženje pogodb za določen čas, večletno delo prek avtorskih ali podjemnih pogodb, kupovanje študentskega statusa itd. so do določene mere še vedno realnost generacije, ki je vstopila na trg dela v času prejšnje finančne krize.

Da se zgodba ne bi ponovila, je nujno sprejeti ukrepe, ki bodo preprečili, da se začasna, kratkotrajna brezposelnost ne spremeni v dolgotrajno, ter da so delavke in delavci leta in leta podvrženi negotovim oblikam dela, ki jim ne nudijo nikakršne socialne varnosti. Negotove oblike dela morajo zato postati izjema in ne pravilo. Varna zaposlitev z dostojnim plačilom in vsemi pravicami, ki iz nje izhajajo, bi morala biti osnova, ne pa neuresničljiv cilj, saj šele ta omogoča dostojno delo in dostojno življenje ter tudi ohranjanje ustreznega socialnega, ekonomskega položaja posameznice in posameznika tudi v času gospodarskih kriz.