Na Sindikatu Mladi plus smo 18. 1. 2016 na sedežu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) na Dalmatinovi 4 v Ljubljani organizirali javno tribuno o problematiki pripravništev pri nas, s poudarkom na področju vzgoje in izobraževanja in socialnega varstva.
Srečanje je povezovala Sanja Leban Trojar iz Sindikata Mladi plus, najprej pa se je zvrstilo šest glavnih govork in govorcev, ki se s problematiko tako ali drugače že dlje časa aktivno ukvarjajo, drugi del srečanja pa je bil namenjen zbiranju konkretnih idej in pobud sodelujočih, ki se jih je zbralo več kot trideset, za nadaljnje aktivnosti.
Tribuno je odprla Tea Jarc (Mladi plus), ki je poudarila, da problematika pripravništev še zdaleč ni nova in povedala, da mladinske organizacije nanjo konstruktivno, z lastnimi mnenji in predlogi opozarjajo že dalj časa. Opisala je njihova dosedanja prizadevanja – npr. Manifest za plačano delo in pripravništva, informiranje mladih na samih fakultetah, opozarjanje na problematiko v medijih, sestanki z odgovornimi na ministrstvih in na vladi – in izpostavila, da zastopniki mladih nikoli niso želeli pristati zgolj na ukinitev neplačanih pripravništev, temveč odgovorne vedno znova pozivajo k sistemskemu urejanju področja. Kar pomeni, da mora država z ustrezno analizo področja pripravništev in izvedljivim akcijskim načrtom nujno zagotoviti lastna sredstva za plačana pripravništva, ki so zakonsko določena za vrsto reguliranih poklicev s področja vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva, pravosodja, kulture, zdravstvene nege in podobno. Krpanje lukenj z evropskimi sredstvi je namreč škodljivo in neustrezno. Postregla je tudi s svežimi informacijami z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) glede ponovitve neuspelega razpisa za Prvo zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja, ki se je zaključil decembra lani. Nanj se je prijavilo zgolj sedem vzgojno-izobraževalnih ustanov (od tega je bilo popolnih prijav šest) od tristotih razpisanih mest.
Na MIZŠ naj bi do konca januarja letos razpis ponovili, prek njega pa bo za 310 mladih brez strokovnega izpita omogočena zaposlitev za obdobje osmih mesecev, točneje od 1. 4. do 1. 12. letos. Po omenjenem obdobju pa naj bi vzgojno-izobraževalne ustanove izbranega kandidata morale zaposliti še za določen čas, do 30. 6. 2017. Starostna meja za zasedbo razpisanega mesta ostaja 29 let. Prvih osem mesecev zaposlitve naj bi financirala država, drugi del zaposlitve pa morajo pokriti šole same. Strošek na zaposlenega naj bi znašal 1800 evrov na mesec oziroma 14400 evrov za celotno obdobje. Gre za zaposlitev iz 30. plačnega razreda, ki bo obsegala plačan prevoz na delo in malico, zdravniški pregled ter morebitna dodatna izobraževanja. Razpis je razdeljen na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo, princip mentorstva ostaja, čeprav tokrat ni vezan na upokojitev učitelja, po izteku zaposlitve pa je obvezen pristop k strokovnemu izpitu. Odgovorni na MIZŠ so obljubili tudi, je dodala Jarčeva, da sledi še vrsta drugih razpisov za različne zaposlitve na področju vzgoje in izobraževanja, ki pa bodo bržkone prav tako financirani iz evropskih sredstev, vendar kriteriji za prijavo še niso znani. Vzgojno-izobraževalne ustanove pa bodo morale februarja letos na pristojno ministrstvo oddati tudi poročilo o svojih kadrovskih potrebah za prihodnje šolsko leto. Po vprašanju iz publike je postalo jasno, da bodo tudi pri ponovnem razpisu izpadli morebitni kandidati in kandidatke za mesto pomočnika vzgojiteljev, saj njihov profil ni zajet v razpis. Gre za osebe s srednješolsko izobrazbo, ki jih je nujno treba vključiti v prihodnje razpise, so se strinjali prisotni.
Nato je dobil besedo Dino Černivec iz skupine študentov s Fakultete za socialno delo, ki se je v minulih letih intenzivno ukvarjala s problematiko pripravništev na področju socialnega varstva. Povedal je, da so z razpisi za pripravništva na omenjenem področju, ki morajo biti po zakonu plačana, zaradi pomanjkanja evropskih sredstev velike težave, čeprav potrebe po zaposlitvah obstajajo. Poleg tega je opravljanje pripravništva nujen pogoj za pridobitev strokovnega izpita in za zaposlitev. Decembra lani je Socialna zbornica Slovenije sicer končno objavila nov razpis, a zgolj za 100 pripravniških mest (s starostno omejitvijo 29 let). Tudi zato področje socialnega varstva ostaja eno najbolj podhranjenih v Sloveniji.
Černivec je povedal, da je do prvega protesta ob nerazpisovanju pripravništev prišlo že leta 2009, njegovi starejši kolegi pa so si kasneje izborili 150 pripravniških mest. V dolgem čakanju na nov razpis se je nato Černivčeva skupina študentov povezala s kariernimi centri, z delodajalci, centri za socialno delo, s sindikatom socialnih delavcev in s Socialno zbornico Slovenije ter z različnimi nevladnimi in mladinskimi organizacijami. Z organizacijo okroglih miz o problematiki so poskušali informirati javnost in pošiljali dopise na pristojno ministrstvo. Končno so bili vendarle povabljeni na več pogovorov na Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti, vendar ni bilo veliko učinka. Dotično ministrstvo je na primer dolgo obljubljalo analizo problematike pripravništev na področju socialnega varstva, jo pisalo več mesecev, na koncu pa je obsegala zgolj stran in pol. Pa še pri tem je šlo za kopijo raziskave Socialne zbornice Slovenije s katero je skupina sodelovala že prej. Potem so se odločili za nov protest, vendar po Černivčevih besedah razen ciničnih odzivov odgovornih niso dosegli veliko. Omenil je tudi problematično dejstvo, da posameznik na Fakulteti za socialno delo z diplomo na prvi bolonjski stopnji pridobi šesto (VI/2.) stopnjo izobrazbe. Ker pa centri za socialno delo nimajo urejene sistematizacije delovnih mest po zakonu kandidata z opravljeno prvo bolonjsko stopnjo oziroma s šesto stopnjo izobrazbe ne smejo zaposliti, temveč iščejo posameznika s sedmo stopnjo, ki pomeni magisterij stroke.
Zala Turšič, predsednica Sindikata Mladi plus, se je problematike lotila nekoliko širše in poudarila, da bi morala biti področja, kot so socialna varnost, vsem dostopne javne storitve in kvaliteten izobraževalni sistem med glavnimi državnimi prioritetami. A so odločitve vlad, je nadaljevala, vedno bolj v skladu s predlogi mednarodnih finančnih institucij, kot je na primer Mednarodni denarni sklad, ki delujejo v službi kapitala in navijajo za privatizacijo, prav tako pa ni težko pobrskati za proračunskimi rezervami, ko povečanje sredstev za vojsko zahteva zveza NATO. Navedla je raziskavo organizacije OECD iz leta 2015, ki pravi, da je Slovenija v letu 2013 namenila za izobraževanje zgolj 10,9 odstotka javnih izdatkov, kar je pod povprečjem držav OECD. Poleg tega se je delež sredstev za to področje med letoma 2007 in 2013 zmanjšal za 3,2 odstotka, kar je največ med devetindvajsetimi analiziranimi državami. Na področju socialnega varstva pa Slovenija zaposluje samo 772 ljudi na 100 000 prebivalcev, medtem ko je povprečje EU 1851 zaposlenih. Opozorila je tudi na zahrbtne metode predstavnikov vlade, ki pogosto ustvarjajo umetne konflikte, na primer med mladimi in starejšimi generacijami, med redno zaposlenimi in prekarci.
Velik problem na področju vzgoje in izobraževanja je ravno prekarizacija, delo za določen čas in prek kratkotrajnih pogodb,so se strinjali zbrani. Turšičeva je omenila tudi, da se letos večina ukrepov iz zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), vsaj ko gre za omejevanje zaposlovanja v javnem sektorju, sicer izteče, a se ne gre prehitro veseliti. V ustavi zapisano fiskalno pravilo pomeni, da konkretne zakonske omejitve pri zaposlovanju v javnem sektorju še vedno obstajajo. Pogosto poslušamo, da bi mladi morali prevzeti odgovornost za svoj položaj in za to, kar smo na primer študirali, je še dodala. »Vendar prav dejstvo, da smo se danes tukaj zbrali v takem številu in se začeli povezovati, pomeni, da prevzemamo odgovornost. Prizadevanja za plačano in dostojno opravljanje pripravništev na področjih, kjer je to zakonsko določeno, pa morajo biti samo prvi korak v boju za bolj pravično in solidarno družbo.«
Naslednja govorka Nina Skudnik iz skupine Za enake možnosti pri zaposlovanju v VIZ, je povedala, da so skupino ustanovili kot odziv na projekt Prva zaposlitev na področju VIZ, obenem pa so želeli nasloviti tudi širšo problematiko (ne)zaposlovanja mladih na omenjenem področju. Stran na Facebooku so zasnovali kot nekakšen apel k spremembam in jo oblikovali kot točko, kjer lahko mladi delijo svoje zgodbe, izkušnje, ideje, informacije ter predloge za reševanje nastale situacije.
Razpisne pogoje pri neuspelem projektu Prva zaposlitev na področju VIZ je označila za površne, nepremišljene in mestoma celo neskladne z obstoječo zakonodajo. Tudi navedbe MIZŠ o tem, da pripravništvo ni edina pot do strokovnega izpita, ima za problematične, saj je dejstvo, da kandidata brez strokovnega izpita vzgojno-izobraževalna ustanova zaposli le v primeru, da se na delovno mesto ne prijavi nekdo z že opravljenim strokovnim izpitom. Zanašanje na evropska sredstva je problematično, saj gre za negotove in kratkoročne postavke, ki diskriminirajo določene starostne skupine, je še dodala in pozvala k sistemskim rešitvam.
Jernej Zupančič iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je opredelil pomen samega instrumenta pripravništva. Gre za testno uvajalno obdobje za delo v konkretnem delovnem okolju, pri tem pa sta pomembna tako sama strokovnost kandidata kot njegova osebna sposobnost za delo v večjem kolektivu. Za načelo strokovnosti na področju vzgoje in izobraževanja pa je v prvi vrsti odgovorno prav pristojno ministrstvo, ki je dolžno voditi ustrezno in kakovostno kadrovsko politiko.
Te pa ni mogoče doseči z neživljenjskimi razpisi za evropska sredstva, je izpostavil. Pri tovrstnih razpisih je problematična predvsem diskriminacija na podlagi starosti, ki jo pristojni pojasnjujejo z argumentom, da gre za ciljne ukrepe, ki so praviloma vezani na skupek ukrepov iz Jamstva za mlade, kjer so kot mlade definirane osebe do 29 leta starosti. Če pa bi MIZŠ za pripravništva namenilo lastna sredstva in jih z daljšimi prijavnimi obdobji razpisalo večkrat na leto, bi lahko tovrstne omejitve odpravili in vzpostavili lažji prehod v redno zaposlitev, je poudaril Zupančič. In še opozoril, da projekt Prva zaposlitev na področju VIZ sploh ne omenja pripravnikov, temveč učitelje začetnike, ki kot taki niso opredeljeni v nobenem zakonskem aktu. Tako sploh ne gre za klasična pripravništva, temveč za ukrep aktivne politike zaposlovanja mladih, ki več kot očitno ne deluje.
Uroš Savec (SVIZ) pa je opozoril na pomembnost ohranjanja normativov na celotnem področju vzgoje in izobraževanja – od vrtcev do osnovnih in srednjih šol –, ki se pod vsako vlado znajdejo na udaru. Med potencialnimi grožnjami, ki občasno zaokrožijo, je omenil povečanje tedenske učne obveznosti na 3 oziroma 4 ure, zvišanje števila otrok v oddelkih, poenotenje heterogenih in homogenih šolskih oddelkov, sočasnost vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja ter povečanje obveznosti za čistilke in podporno osebje. Treba se je zavedati, je dejal, da bi ob povečanju normativov vzgojno-izobraževalne ustanove odpuščale, pri tem pa bi bili največje žrtve prav mladi, saj so kot delavci z manj delovne dobe in manj nazivov tudi slabše zaščiteni. Če se to zgodi pa o novih zaposlitvah ne moremo niti razmišljati, je še dodal.
Drugi del tribune je bil namenjen zbiranju konkretnih pobud sodelujočih. Ivo Podojsteršek iz neformalne skupine uporabnikov spletnega foruma Mladi učitelj je predstavil Peticijo za ureditev pripravništev in zaposlovanja mladih v vzgoji in izobraževanju ter zbrane povabil k podpisu. Kot glavne zahteve peticije je navedel, da MIZŠ do 15. 2. 2016 opravi evalvacijo razpisa Prva zaposlitev v VIZ, jo javno objavi in predstavi razloge za slab odziv ter sprejme rešitve za realizacijo prvotno zastavljenih ciljev, po katerih naj bi zagotovili 300 pripravniških/delovnih mest v letu 2016.
Nato naj ministrstvo naj v najkrajšem možnem času objavi nov razpis za plačana klasična pripravništva (kar je vsaj enkrat letno dolžno storiti po 111. členu ZOFVI), in sicer toliko pripravniških mest, kolikor znaša razlika med dejansko zaposlenimi preko projekta Prva zaposlitev v VIZ in prvotno obljubljenimi 300 mesti, torej vsaj 293. Prav tako naj v najkrajšem mogočem času sprejme ukrepe za aktivno zaposlovanje tudi za tiste, ki že imajo določene izkušnje in opravljen strokovni izpit, na način, da jim bo omogočena stabilna in dolgoročna zaposlitev v VIZ. MIZŠ naj začne problematiko reševati sistemsko in z dolgoročno strategijo, ki bo vključevala učinkovit prehod mladih diplomantov od pridobivanja izkušenj, strokovnega izpita, do stabilne zaposlitve v VIZ. V ta namen naj vzpostavi tudi stabilen državni sistem urejanja področja in zagotovi financiranje znotraj integralnega proračuna in sredstev, ki jih Republika Slovenija namenja izobraževanju.
V zadnjem delu tribune so se zbrani na pobudo Sanje Leban Trojar najprej dogovorili, da vse pomisleke, predloge in pobude v zvezi s ponovljenim razpisom Prva zaposlitev na področju VIZ, ki se obeta konec januarja, do 20. 1. pošljejo na elektronski naslov Sindikata Mladi plus, kjer jih bomo uredili in posredovali naprej. Pripomb na osnutek ponovljenega razpisa, kot ga je v uvodu predstavila Tea Jarc, že med samo debato ni manjkalo. Sodelujoči so se še enkrat več strinjali, da so potrebne konkretne sistemske spremembe, s katerimi ne bi urejali zgolj posameznih razpisov, temveč celotno področje pripravništev. Ta so, kot je omenila Sanja Leban Trojar, kljub dejstvu, da jih ureja cela vrsta različnih pravilnikov in podzakonskih aktov, še zmeraj izjemno slabo definirana.
Iz publike so se nato hitro pojavila vprašanja, kdaj se bodo mladi ob neizpodbitno težkih in neurejenih razmerah končno bolj angažirali in konkretneje uprli? Zbrani so se strinjali, da so študentje pedagoški smeri, še posebej na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, izjemno slabo informirani in se problematike pripravništev pogosto sploh ne zavedajo. Izpostavili so tudi pasivnost samih profesorjev, fakultet, študentskih svetov in organizacij na omenjenem področju. Dino Černivec je povedal, da so on in njegova skupina na Fakulteti za socialno delo študente s problematiko pripravništev seznanjali na najbolj obiskanih predavanjih, ker je bil to praktično edini način, kako dobiti njihovo pozornost.
Pri vprašanju o vlogi kariernih centrov glede problematike se je izkazalo, da imajo prisotni različne izkušnje, a da je z njimi vsaj na načelni ravni mogoče sodelovati. Iz publike pa je prišla tudi pripomba, da problematike pogosto ne poznajo dobro niti redno zaposleni za nedoločen čas na področju vzgoje in izobraževanja. Zbrani so se še enkrat več strinjali, da je nujno povezovanje, ki bi različne skupine – od študentov, mladih prekarcev, redno zaposlenih do mladinskih organizacij in sindikatov – združilo v skupno solidarno fronto. Dogovorili so se, da najprej nujno zbrati komentarje na ponovljen razpis Prva zaposlitev na področju VIZ, ki bo objavljen kmalu, potem pa sledi ustanovitev posebne delovne skupine, sestavljene iz sodelujočih na tribuni in drugih zainteresiranih, ki bi se redno srečevali in oblikovali različne oblike pritiska na odgovorne. Termin za prvi sestanek bo znan v kratkem.
Povezava do Peticije za ureditev pripravništev in zaposlovanja mladih v VIZ: http://www.pravapeticija.com/peticija_za_ureditev_pripravnitev_in_zaposlovanja_mladih_v_viz
