Država je mladim v tem in preteklem letu – veliko obljubljala. Te obljube so bile večinoma zapakirane v besedno zvezo Jamstvo za mlade. Danes ugotavljamo, da Jamstvo ni jamčilo za nikogar in da smo mladi ostali brez pripravništev in brez dodakov k Erasmus štipendijam. Da bi opozorili na aktualno problematiko, smo mladi danes sklicali novinarsko konferenco.
POVZETEK IZJAV;
Vse prepogosto so tematike, ki se tičejo zaposlovanja in drugih področij, kot so pripravništva in študij v tujini, ignorirane in sčasoma popolnoma pozabljene. V zadnjih mesecih smo tako slišali ogromno obljub, o realizaciji pa ne duha ne sluha, kar je razlog za tokratno novinarsko konferenco. Večletno varčevanje, omejevanje zaposlovanja in prenašanje vedno večjega števila nujnih ukrepov na evropska sredstva se kažejo v vedno večjem številu ljudi, ki so izgubili zaupanje v državo samo in v njeno zmožnost opravljanja svoje naloge, ki naj bi bila varovanje človekovih pravic in zagotavljanje enakih možnosti. Bolj konkretno to pomeni omogočanje kakovostnega izobraževanja, usposabljanja in zaposlitev. Želimo torej opozoriti na prehitro pozabljene probleme in pozvati odgovorne, da odgovorijo na naša vprašanja.
• SVIZ
Jernej Zupančič: “SVIZ zaradi zelo zmanjšanih možnosti zaposlovanja mladih na področju vzgoje in izobraževanja v zadnjih letih podpira prizadevanja Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), povezana z zaposlitvijo 300 učiteljev in vzgojiteljev začetnikov preko posebnega javnega razpisa, ki bo financiran predvsem iz evropskih sredstev.
Vendar je takšen razpis po mnenju SVIZ problematičen, saj predstavlja poseben ukrep na trgu dela in je zato prilagojen zgolj določenim ciljnim skupinam na področju vzgoje in izobraževanja ter tako ne more zagotavljati enakih možnosti vsem za dostop do prve zaposlitve. Prav tako predmet razpisa ni pripravništvo, ki je edini uveljavljen sistem usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju in omejitev, kot jih vsebuje omenjeni razpis, ne pozna. Razpis MIZŠ je tako moč razumeti zgolj kot nekakšen pilotni projekt usposabljanja, ki pa sistema pripravništva nikakor ne more nadomestiti.
Zato SVIZ od MIZŠ zahteva, da čim prej izpolni obveznost, ki mu jo izrecno nalaga Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ter razpiše prosta mesta za pripravnike in s tem širšemu krogu kandidatov zagotovi možnosti za zaposlitev ter pridobivanje potrebnih in zahtevanih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja.”
• Študentska skupina za ureditev pripravništva v socialnem varstvu
Dino Černivec: “S strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bilo že decembra 2014 in kasneje aprila 2015 obljubljeno, da se bo najkasneje do septembra 2015 pripravil razpis za pripravništva v socialnem varstvu. Sedaj smo že v drugi polovici novembra, razpisa pa še kar ni. Mladi čakajo na pripravništva od aprila 2013, saj so po zakonu obvezna in pogoj za pristop k opravljanju strokovnega izpita, brez katerega se v javnem sektorju ne da zaposliti. Namesto zaposlovanja, s čimer bi se razbremenilo prezaposlene v sektorju socialnega varstva in s čimer bi se krepila stroka, se vse vrti v obratni smeri.”
• Mladi plus
Zala Turšič: “S tem, ko se pozablja na pripravnice in pripravnike, na mlade in manj mlade brezposelne ali prekarno zaposlene delavke in delavce, se ne škoduje le tem posameznicam in posameznikom. Problem je, predvsem ko govorimo o socialnem varstvu ter vzgoji in izobraževanju, veliko širši. Varčevanje in nižanje strokovnih standardov, ki sta močno povezana, imata oba izjemno negativne učinke na javne storitve, ter s tem enake možnosti in socialno državo. Problem pripravnic in pripravnikov je tako v končni fazi problem vseh nas, in tudi odgovori na vprašanja, ki jih danes postavljamo, zadevajo nas vse.”
• Iskra
Romana Biljak Gerjevič: “V študentski Iskri želimo ponovno sporočiti, da pričakujemo, da nerazrešeni problemi glede dodatne finančne pomoči k programu Erasmus+, ki so se pojavili najprej ob koncu preteklega študijskega leta in ponovno ob začetku tokratnega, dobijo sistemske in jasne rešitve. Zahtevamo, da ministrstvo zagotovi stabilno proračunsko financiranje dodatka k Erasmus štipendijam v vsaj prvotni višini, ki je znašala 150 evrov. Nujno mora biti stabilno, da bodo študentje vedeli, ali si študijsko izmenjavo lahko privoščijo ali ne. Prav tako zahtevamo, da se zagotovi denar za manjkajočih 70 evrov dodatka za vse študente in študentke, ki so že na izmenjavi ali se na njo odpravljajo v naslednjem semestru. Sporočamo, da je takšno varčevanje na mladih nesprejemljivo. Spet bo, kot vsi ukrepi nujnega varčevanja zadnjih let, prizadelo predvsem finančno najbolj ranljive študente in družine ter s tem na dolgi rok povečalo in poglobilo že tako globoko prisotne neenakosti.”
