Slovenska stanovanjska revščina – in kaj imamo z njo mladi?

Že več let izhajajo, kot smo nekajkrat že povedali, posebne tematske številke Delavske enotnosti, glasila Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), katere del je tudi Sindikat Mladi plus, namenjene različnim in raznolikim sindikalnim, delavskim, družbenim, ekonomskim ipd. temam. Gre za dragoceno zbirko aktualnega sindikalnega branja s prispevki in zgodbami, ki bi v slovenskem medijskem prostoru kje drugje težko dobile pravo mesto in ustrezno pozornost.

Pred kratkim pa je izšla tematska številka Delavske enotnosti, glasila ZSSS, s pomenljivim naslovom Mladost je norost, v kateri različni avtorji in avtorice pišejo o mladih, mladosti, prekarnosti, o tem, kako mlade privabiti v sindikate in podobno. Danes priporočamo v branje (boleče) pomembno besedilo avtorice Maše Hawlina o slovenski stanovanjski revščini in seveda tudi o tem, kako ta vpliva na mlade.

Razmere na najemniškem trgu so mizerne, sploh v Ljubljani in na Obali, obenem pa je trg sam prenasičen. To omogoča najemodajalcem, da zaračunavajo (pre)visoke najemnine, da zahtevajo nenavadno visoko varščino (v višini tudi do dvanajst najemnin!) in da postavljajo diskriminatorne, včasih pa tudi absurdne pogoje za vselitev. Najemnik mora tako imeti slovensko državljanstvo, domače živali so prepovedane, stanovanja ne oddajajo mladim družinam, v stanovanju je prepovedana priprava azijske hrane in podobno.

Več tukaj: Slovenska stanovanjska revščina – in kaj imamo z njo mladi?

Vabljeni k branju!

»Glede na to, da sem v času, ko čakava na stanovanje, končal tri fakse, petkrat diplomiral in opravil tri doktorate, je čakalna doba res malce pretirana …«