Zmaga sindikatov in civilne družbe! – O (ne)ukinitvi dodatka za delovno aktivnost

In o vsem, kar se je dogajalo vmes.

Za začetek

Poslanci in poslanke so oktobra v državnem zboru s 34 glasovi za in 18 proti sprejeli novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki med drugim ukinja dodatek za delovno aktivnost.

Nato je Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), v državnem svetu kot vodja interesne skupine delojemalcev oziroma sindikatov predlagala odložilni veto na omenjen zakon, ki je bil potem tudi sprejet.

Po sprejetem vetu se je zadeva vrnila nazaj na pristojni parlamentarni odbor, kjer za podporo zakonu niso zbrali zadostne večine. V sredo, 13. novembra, se je nato odzvalo ministrstvo za delo, ki je v svoji izjavi za javnost zapisalo, da »ne bo iskalo podpore za novelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih«.

To verjetno pomeni, da na prihajajoči seji državnega zbora predlog zakona NE bo potrjen in bo dodatek za delovno aktivnost ostal. V tem primeru bo šlo za močno zmago civilne družbe, saj so se na tem področju organizirale različne nevladne organizacije, kot so Inštitut 8. marec, CNVOS, Delavska svetovalnica, Zveza prijateljev mladine Slovenije in pa konec koncev tudi ZSSS, ki je z Lidijo Jerkič na čelo sploh omogočila vložitev veta.

Z vsemi naštetimi smo sodelovali tudi pri Sindikatu Mladi plus, kjer smo že dlje časa aktivno opozarjali na škodljive posledice morebitnega sprejetja zakona in mu zato nasprotovali.

V čem je problem?

Zaradi ukinitve dodatka bi socialno pomoč v višini do 205 evrov izgubili najrevnejši in najranljivejši v naši družbi, tisti ki že zdaj živijo na robu ali pod pragom tveganja revščine. Sprememba ne bi prizadela le brezposelnih, temveč tudi tiste zaposlene, ki imajo tako nizke plače, da z njimi ne morejo preživeti. Takšnih prejemnikov oziroma prejemnic je kar 5412.

Brez socialne pomoči bi ostalo 2674 odraslih in 1916 otrok, pomoč pa bi se znižala 11.110 odraslim in 8509 otrokom.

Ukrep se tiče več kot 4600 družin, v katerih je vsaj ena oseba zaposlena za več kot 128 ur mesečno, njegovo sprejetje pa bi prizadelo predvsem enostarševske družine. Te že leta in leta predstavljajo eno najbolj ogroženih družbenih skupin. Vsaka četrta enostarševska družina namreč že danes živi pod pragom revščine. Če bi bil ukinjen dodatek za delovno aktivnost, bodo pod pragom revščine končale tudi enostarševske družine, v katerih starš prejema minimalno plačo. Kot enega od razlogov za ukinitev dodatka odgovorni navajajo tudi »motiviranje ljudi za delo«, pri tem pa »pozabljajo«, da dodatek v veliki meri že prejemajo prav tisti, ki so že zaposleni.

Prodajajo nam buče!

Med večmesečno razpravo o ukinitvi dodatka, ki jo je predlagala vlada Marjana Šarca, smo bili priča najrazličnejšim izjavam, s katerimi so odločevalci želeli utemeljiti svojo antisocialno odločitev. Pod pretvezo, da naj bi šlo za ukrep, ki naj bi bil dober za ljudi ter za družbo kot tako, smo bili priča lažem, zavajanju ter takšnim in drugačnim BUČAM vseh vrst.

Pri tem so bili najglasnejši predsednik vlade Marjan Šarec, ministrica za delo Ksenija Klampfer ter sekretar na omenjenem ministrstvu Tilen Božič.

Zavajali so z informacijo, da gre za ljudi, ki ne delajo (čeprav večina med njimi dela!), da jim s tem ne teče pokojninska doba in ne bodo imeli pokojnin, čeprav tako kot vsi drugi zaposleni plačujejo prispevke, zavajali pa so tudi s trditvami, da ukinitev dodatka ne bo prizadela najšibkejših, na primer mater samohranilk in njihovih otrok ipd.

Spodaj smo zbrali nekaj največjih buč, ki so nam jih prodali:

BUČA 1: Cilj ukinitve dodatka za delovno aktivnost je motivirati ljudi, da bi delali. BUČA!

Ukinitev dodatka za aktivnost bi prizadela okoli 10.000 družin. Večina prejemnikov dodatka za delovno aktivnost je že zaposlenih, tako da dodatne motivacije za delo ne potrebujejo. To potrjujejo tudi številke: v delovnem razmerju je  5412 od 9964 prejemnikov, samozaposlenih prejemnikov oziroma prejemnic pa je 448. Ukinitev dodatka torej ne bi prizadela le brezposelnih, temveč tudi tiste zaposlene, ki imajo tako nizke plače, da z njimi ne morejo preživeti.

V vseh omenjenih primerih torej govorimo o revnih zaposlenih!

Argument, da je ukinitev dodatka potrebna za motiviranje ljudi pri iskanju zaposlitve, torej ni ustrezen. Ljudje so že aktivni, saj delajo in plačujejo pokojninske prispevke. Štiričlanska družina z enim zaposlenim na minimalni plači in dvema šolajočima se otrokoma bi imela po ukinitvi dodatka 205,11 evra manj pomoči na mesec . Med prejemniki dodatka pa so poleg revnih zaposlenih, očetov in mater samohranilk tudi kmetje in številni samostojni podjetniki.

Ne pozabimo, da govorimo o dodatku za delovno aktivnost! Do njega so torej upravičeni tisti, ki na določen način že izkazujejo svojo aktivnost (so na primer aktivni iskalci zaposlitve, se ukvarjajo s prostovoljstvom ipd.). Ne gre torej za »lenuhe«, kot jih posredno rada opisuje vlada, ampak za ljudi, ki so že aktivni. Tudi praksa nevladnih organizacij je pokazala, da je ukrep dodatek za delovno aktivnost zelo uspešen v praksi, pri ponovni vključitvi na trg dela pa predvsem pri dolgotrajno brezposelnih.

Tudi nasploh dvomimo, da bodo tovrstni represivni ukrepi prispevali k večji »motivaciji« ljudi za delo ali vodili k večji zaposljivosti. V njej je veliko tudi dolgotrajno brezposelnih, ki glede na svoje specifične potrebe potrebujejo prilagojene in ciljno usmerjene ukrepe, ne pa škodljivo varčevanje države. Oseba, ki je dolgotrajno brezposelna in že več let socialno izključena, ne poseduje potrebnih kompetenc ter znanj, ki so iskana v svetu dela, in se zato se sooča s težavami pri iskanju zaposlitve, kar pomeni, da je težje zaposljiva, pri tem pa ji ukinjen vir za preživetje ne bi popolnoma nič pomagal.

BUČA 2: Denarna socialna pomoč in dodatek na delovno aktivnost sta se nevarno približala minimalni plači, kar lahko povzroči »past neaktivnosti«. BUČA!

Večina prejemnikov in prejemnic dodatka za aktivnost se v »past neaktivnosti« tako ali tako ni ujela, saj gre za zaposlene ali samozaposlene. A noben delavec oziroma delavka v Sloveniji ne bi smel prejemati socialne pomoči in dodatka za aktivnost, saj bi moral za svoje delo dobiti dostojno plačilo, ki ne omogoča le preživetja, ampak tudi spodobno življenje. Analiza, ki jo je opravilo ministrstvo za delo, je pokazala, da kljub omenjenemu obstaja kar 305 prejemnikov polne socialne podpore in višjega dodatka za aktivnost, od teh pa je dolgotrajnih prejemnikov zgolj 10.  Teh 305 posameznikov dela v različnih oblikah dela, kar v 207 primerih pa jim njihovi delodajalci že 3 mesece niso izplačali niti centa plače. Ti delavci torej opravljajo suženjsko delo. Če se socialna pomoč (z različnimi dodatki) približa minimalni plači, je to zato, ker so plače prenizke. To je samo pokazatelj, kako zelo nizka je minimalna plača, ne pa da je denarna socialna pomoč previsoka, saj večina ljudi (niti njihove družine), ki mesečno dobiva omenjen znesek, s tem ne more dostojno (pre)živeti.

BUČA 3: Država z ukinitvijo dodatka za aktivnost ne bo privarčevala 16 milijonov na revnih, temveč bo omenjena sredstva namenila za javna dela. BUČA!

Javna dela so ukrep, namenjen zaposlovanju dolgotrajno brezposelnih. V zadnjih letih se sredstva za javna dela zmanjšujejo in se bodo zmanjšala tudi letos! To je namreč politika vlade Marjana Šarca.

V zadnjih letih so sredstva za javna dela znašala: Leta 2017 27 milijonov, leta 2018 25 milijonov in leta 2019 15 milijonov.

Sredstva za javna dela se tako v zadnjih letih drastično zmanjšujemo in se bodo po besedah pristojnega ministrstva zmanjšala tudi za leto 2020. Vlada Marjana Šarca s tem zelo jasno reže sredstva za aktivno politiko zaposlovanja in za ukrepe, ki so namenjeni najšibkejšim.

Pri tem pa naj še enkrat opozorimo, da so javna dela namenjena zaposlovanju dolgotrajno brezposelnih, medtem ko je dodatek za delovno aktivnost namenjen tudi zaposlenim, katerih dohodki ne zadostujejo za preživetje. Slednjega so do zdaj dobivali tudi ljudje, ki so že zaposleni in delajo! Gre torej za tiste posameznike in posameznice, ki sploh niso upravičeni do javnih del, saj je za program namenjen (dolgotrajno) brezposelnim.

Vir

BUČA 4: Če ljudje delajo za polni delovni čas, si lahko zagotovijo dostojno starost. BUČA!

Današnje razmere, v katerih živijo upokojenke in upokojenci, jasno kažejo, da tudi ljudje, ki so delali 40 let za polni delovni čas, težko dobijo pokojnine, ki bi jim omogočile dostojno starost. Med najbolj ranljivimi skupinami, ki živijo pod pragom revščine, so ravno starejše ženske.

Statistični urad Republike Slovenije letni prag tveganja revščine za samsko osebo določa na 662 evrih. Minimalna pokojnina za polno delovno dobo pa znaša zgolj 531 evrov oziroma 130 evrov manj, kot znaša prag tveganja revščine.

Pod njim živi 89.000 upokojenk in upokojencev. Svoj položaj si lahko revni upokojenci in invalidi izboljšajo z varstvenim dodatkom, a tudi z njim ne presežejo praga tveganja revščine.

Prav tako je ob trenutnih razmerah v svetu delo, v katerem prevladujejo prekarne oblike dela, težko računati na to, da ljudje sploh imamo dostojno zaposlitev in smo polno vključeni v pokojninsko zavarovanje.

BUČA 5: Matere samohranilke so upravičene do drugih socialnih transferjev (subvencija vrtca, subvencija malice, kosila, subvencija najemnine, oprostitev zdravstvenega zavarovanja, otroški dodatki, štipendije …). Ukinitev dodatka za delovno aktivnost nanje torej ne bo vplivala. BUČA!

Po ukinitvi dodatka za aktivnost bodo omenjene družine prejemale manjšo denarno socialno pomoč kot tudi manjšo skupno vrednost vseh socialnih transferjev.

Enostarševska družina s staršem na minimalni plači in otrokom v osnovni šoli bi po ukinitvi dodatka za delovno aktivnost prejela 197 evrov manj denarne socialne pomoči.

BUČA 6: Ukinitev dodatka za aktivnost mater samohranilk ne bi prizadela, ker prejemajo preživnine od očetov njihovih otrok. BUČA!

Odgovor Inštituta 8. marec:

Podatki ministrstva za delo dokazujejo, da bo brez dodatka za delovno aktivnost ostalo 1268 enostarševskih družin. Med njimi je 133 takih, ki ne dobivajo preživnine, vseh drugih 1135 pa prejema mizerne preživnine – in ravno zato prejemajo tudi socialno pomoč. Sistem je namreč tak, da se za vsak evro preživnine, ki jo družina prejme, za evro zniža tudi socialna pomoč. Same preživnine torej niso dovolj za preživetje.

Še nekaj besed o preživninah. Po podatkih ministrstva za delo je bilo aprila do preživnine upravičenih 65.539 otrok. Za kar 3.225 otrok je določena preživnina, ki znaša celo manj kot 20 evrov na mesec, 1.845 otrok pa naj bi prejemalo preživnino od 20 do 40 evrov na mesec.

BUČA 7: »Revnim moramo pomagati ljudje z imenom in priimkom, ne pa država z denarjem drugih.« BUČA!

To je na parlamentarni seji o ukinitvi dodatka za aktivnost izjavil Jože Horvat iz stranke Nova Slovenija. V Sloveniji smo sicer res prvaki v humanitarnosti in dobrodelnosti, ko posamezniki ter posameznice nase prevzemajo breme nesposobne države, a to ni rešitev. Očitno poslanci pozabljajo, da je ravno država, sploh če naj bi bila socialna, tista, ki naj bi pomagala najšibkejšim in tega ne prelagala na pleča humanitarnih organizacij in ljudi dobre volje. Konec koncev tudi v naši ustavi v drugem členu jasno piše, da je »Slovenija pravna in socialna država.«

BUČA 8: »Vemo, da je Danska, na primer, visoko socialna država, pa imamo mi za 25 odstotkov višje socialne transferje.« BUČA!

Premier Marjan Šarec je zavajal s tem, da v Sloveniji »preveč sredstev namenjamo  za socialno pomoč«, pri tem pa ne loči niti med različnimi številkami in storitvami socialne varnosti. Po podatkih Eurostata je Slovenija leta 2017 za socialno varnost namenila 22,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Leta 2016 je zanjo namenila 23,3 odstotka BDP, Danska pa 31,1 odstotka. Evropski statistični urad beleži tudi letni strošek sistema socialne varnosti na prebivalca – ta je skoraj 11.000 evrov na prebivalca Danske in nekaj manj kot 5.700 evrov na prebivalca Slovenije. Pri tem upoštevajo razlike v cenah življenjskih potrebščin in vrednosti ustrezno popravljajo tako, da so rezultati med državami primerljivi.

Da pa ne gre tako zlahka enačiti Slovenije in Danske ter da je potrebno boljše razumevanje tega, kaj sploh so različni socialni transferji in izdatki za socialno varnost, pa so podrobneje zapisali tudi na Oštro.si.

BUČA 9: Država ne varčuje na najšibkejših. BUČA!

V Sloveniji pod pragom tveganja revščine še vedno živi 268.000 prebivalcev, in to v času visoke gospodarske rasti.  Z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost bi vlada privarčevala 16 milijonov evrov s tem, da bo 24.202 upravičencev izgubilo socialno pomoč ali pa se jim bo ta znižala. Brez socialne pomoči bi ostalo 2674 odraslih in 1916 otrok, pomoč pa se bo znižala 11.110 odraslim in kar 8509 otrokom. Gre za najšibkejša in socialno najbolj ogrožena gospodinjstva. Govorimo o 1268 enostarševskih gospodinjstvih, v katerih živi 1268 staršev in 1921 otrok, in o gospodinjstvih z enim zaposlenim staršem z nizko plačo in otroki.

BUČA 10: Obstoječa vlada dela za ljudi. BUČA!

Obstoječa vlada dela samo za najbogatejše. Na isti dan, ko je ukinila dodatek za delovno aktivnost, je sprejela davčno reformo, ki bo najbogatejšim v državi podarila 138 milijonov evrov, na drugi strani pa bi v proračunski postavki »transferji socialno ogroženim« privarčevala 16 milijonov evrov na najbolj ogroženih skupinah prebivalstva.  Zaradi spremenjene dohodninske lestvice, ki je bila potrjena oktobra, se bodo zvišale tudi poslanske plače. Poslanci tako očitno nimajo nobenih težav, ko gre za izdatke, ki so namenjeni njihovim plačam, najbolj ogroženim v tej državi pa bi radi odvzeli še tisto, kar mnogim omogoča golo preživetje. Z ukinitvijo dodatka bi tako varčevali na 24.209 najrevnejših med nami, povečali stisko 10.425 otrokom ter materam samohranilkam, ki prejemajo minimalno plačo.

Za konec

Nujno je torej, da dodatek za delovno aktivnost ostane in da na prihajajoči seji državnega zbora zakona ne potrdijo. O mnogih škodljivih posledicah, ki bi jih odvzem dodatka imel na posameznice, posameznike, otroke in celotne družine, smo povedali že ogromno.

Če je vladi Marjana Šarca ter poslankam in poslancem res mar za ljudi, naj to dokažejo z dejanji, in sicer tako, da glasujejo proti.

Čas je, da nam nehajo prodajati buče, ampak ukrepajo.

Sindikat Mladi plus

Viri:

Marjan Šarec, Dnevnik, Delo, Siol.net Novice, RTVSLO.si, 24ur.com, Svetvecer.com

Celoten posnetek zavajanj Marjana Šarca o dodatku za aktivnost

Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec: Kaj boste rekli mami samohranilki, ki s plačo ne more preživeti otrok?

Bogatim korenček, revnim palica

Socialni transferji v Sloveniji niso višji kot na Danskem

Zmanjšanje sredstev za javna dela