“Ni statusa, ni panike?”

Študentski status omogoča posamezniku oziroma posameznici nemalo pravic, npr. delo prek študentskega servisa, brezplačno zdravstveno zavarovanje, študentske bone, državno štipendijo in podobno. Po izteku pa naj bi sledil prehod mlade osebe na trg dela, ki pa se nemalokrat konča na zavodu za zaposlovanje in v evidenci brezposelnih oseb. Namen pričujočega zapisa je na enem mestu na kratko pojasniti, kaj mora oseba, ko ji poteče študentski status, storiti, da izgubi čim manj pravic, ki jih je imela prej. Zapis je razdeljen na pet ključnih točk.

  1. Prijava na Zavod RS za zaposlovanje

Na ZRSZ je mogoča prijava v evidenco brezposelnih oseb ali v evidenco iskalcev zaposlitve, in sicer z izpolnitvijo ter predložitvijo obrazca. Možnosti so:

  • Spletna prijava na portalu PoisciDelo.si
  • Osebno na kateremkoli uradu za delo v Sloveniji, ne glede na kraj stalnega ali začasnega prebivališča (v Ljubljani je urad na Parmovi ulici 32)
  • Obrazec lahko pošljete po pošti
  • Mogoča je tudi prijava prek pooblaščenca – osebe, ki jo pooblastite, da prijavo opravi namesto vas

Če se odločite za osebni obisk za zavodu za zaposlovanje, tam najprej pristopite do referenta, ki bo v sistem vnesel vaše podatke in vas napotil na uvodni sestanek z vašim kariernim svetovalcem. Z njim boste pripravili vaš zaposlitveni načrt, ki je podlaga za iskanje službe oziroma izhodišče, na podlagi katerega vas zavod za zaposlovanje kasneje pošilja na razgovore za delo in obvešča o prostih delih. Več informacij lahko najdete na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje.

Pomembno!

a) Zavod za zaposlovanje vam sam od sebe ne bo našel idealne službe. Najpomembneje je, da si službo v prvi vrsti iščete sami, ZRSZ pa vam je pri tem lahko v pomoč.

b) Prijava v evidenco brezposelnih oseb je pogoj za uveljavljanje pravice do denarne socialne pomoči, kritja stroškov zdravstvenega zavarovanja iz državnega proračuna (ob oddaji vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev na CSD) in za sodelovanje v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

2. Ureditev obveznega zdravstvenega zavarovanja

Obvezno zdravstveno zavarovanje ureja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). V skladu z zakonom mora vsaka oseba imeti urejeno zdravstveno zavarovanje. Ko imate študentski status, ste obvezno zdravstveno zavarovani prek družinskega člana, če pa ste zaposleni, vam obvezno zdravstveno zavarovanje plačuje delodajalec. Ko pa vam status študenta poteče, morate obvezno zdravstveno zavarovanje plačati sami ali pa vam ga, če ste do tega upravičeni, iz državnega proračuna krije Center za socialno delo. Obvezno zdravstveno zavarovanje je torej treba urediti nemudoma, takoj po poteku študentskega statusa. Uredite ga lahko na katerikoli izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, neodvisno od vašega kraja stalnega ali začasnega bivališča. Več informacij je na voljo na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

3. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje

V Sloveniji je zdravstveno zavarovanje sestavljeno iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Z urejenim obveznim in dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem pri obisku zdravnika nimate dodatnih stroškov oziroma ničesar ne plačate ali doplačate. Če imate urejeno le obvezno zdravstveno zavarovanje, ne pa tudi dopolnilnega, je treba vsak zdravstveni pregled, zdravila na recept ipd. doplačati. Zelo priporočljivo je, da zato tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje uredite še pred potekom študentskega statusa, saj vam v nasprotnem primeru (ko leto ali več niste sklenili dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja) zavarovalnice zaračunajo višjo premijo. Doplačilo je določeno tako, da se osnovna premija zavarovalnice zviša za tri odstotke za vsako leto nezavarovanosti. Trenutno v Sloveniji dopolnilno zdravstveno zavarovanje ponujajo tri zavarovalnice – Zavarovalnica Triglav, Vzajemna (ki je tudi najugodnejša) in Adriatic Slovenica. Vsi ponudniki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja so na enem mestu zbrani na posebni spletni strani. Tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje vam lahko v primeru uveljavljanja pravic iz javnih sredstev krije Center za socialno delo iz državnega proračuna.

4. Ureditev začasnega bivališča

Če ne bivate v kraju svojega stalnega prebivališča, je začasno bivališče priporočljivo prijaviti v kraju, kjer stanujete. Vlogo za prijavo začasnega prebivališča je treba vložiti pri upravni enoti (v Ljubljani je to mogoče urediti na Tobačni ulici 5). Začasno prebivališče je z Zakonom o prijavi prebivališča (ZPPreb) treba prijaviti v primeru, ko državljan ali tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki začasno prebiva zunaj naslova stalnega prebivališča, vendar ne pri stanodajalcu ali gostitelju, na tem naslovu prebiva več kot devetdeset dni.

Vlogo lahko oddate prek spleta, na portalu eUprava ali pa osebno na upravni enoti.  Začasno prebivališče morate prijaviti v osmih dneh od dneva začasne naselitve oziroma od vročitve dovoljenja za začasno prebivanje tujca. Ob vložitvi vloge se morate opredeliti do naslova za vročanje. Vlogo vložite ustno na upravni enoti, posebnega obrazca ni treba izpolnjevati. Za oddajo vloge pa potrebujete veljaven osebni dokument, opremljen s fotografijo ter dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu, ki ga prijavljate. Kot dokazilo, da ima posameznik ali posameznica pravico do prebivanja na določenem naslovu, šteje izjava o njegovem lastništvu oziroma solastništvu, najemna ali podnajemna pogodba, soglasje lastnika, enega solastnika ali stanodajalca.

5. Vloga za denarno socialno pomoč

S prijavo na Zavodu za zaposlovanje pridobite tudi pravico do uveljavljanja denarne socialne pomoči. Uveljavljate jo lahko na pristojnem Centru za socialno delo (CSD). Pristojnost CSD je povezana s  krajem vašega stalnega prebivališča, zato je treba izpolnjeno Vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev oddati na CSD, ki je pristojen v kraju, v katerem imate stalno prebivališče, ne glede na to, kje dejansko prebivate. Vlogo najdete na spletni strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Denarna socialna pomoč je izplačana naslednji mesec od oddaje vloge, zato morate izpolnjeno vlogo nujno poslati predhodni mesec, torej pred mescem, v katerem želite prejeti izplačilo.

Mladi danes težko najdemo zaposlitev, v okviru katere lahko opravljamo delo, ki si ga zares želimo. Vendar menimo, da moramo ostati pozitivni in aktivno iskati delo, ki nas veseli. Prenehanje študentskega statusa je za nekatere lahko zelo stresno, saj se mladi takrat znajdemo v negotovi situaciji, v kateri ne vemo dobro, kako naprej. Lahko pa vse skupaj vzamemo kot novo prelomnico v življenju, na kateri se znajdejo mnogi med nami. Na prenehanje študentskega statusa bi tako veljalo gledati kot na priložnost, da najdemo delo, ki si ga resnično želimo opravljati. Prav tako je dobro, da se, da bo prehod malo manj stresen, nanj prej pripravimo.