Uvod
Predlog zakona o uvedbi študentskega samostojnega podjetnika (ZUŠSP-1), ki ga je vložila Nova Slovenija (NSi), prinaša korenite spremembe na področje dela mladih. Čeprav se predlog javnosti predstavlja kot razvojni ukrep za spodbujanje podjetništva med mladimi, strokovna mnenja ključnih institucij, sindikatov in finančne analize kažejo nasprotno. Študentje, ki bi se odločili za status študentskega samostojnega podjetnika, bi bili v večini realnih scenarijev na slabšem kot tisti, ki delajo prek uveljavljene študentske napotnice.
1. FINANČNI VIDIK
Finančni izračuni kažejo, da je študentska napotnica za študenta v večini realnih scenarijev finančno ugodnejša od predlaganega študentskega s.p., zlasti do meje običajnih študentskih zaslužkov (med 400 € in 1.500 € mesečno).
- Odsotnost fiksnih stroškov pri napotnici: Delo prek napotnice študentu ne prinaša nobenih administrativnih ali fiksnih mesečnih stroškov. Plača se le dajatev od dejansko opravljenega dela.
- Takojšnji fiksni stroški pri s.p.: Pri študentskem s.p. takoj nastanejo mesečne obveznosti, ki bremenijo študenta ne glede na to, ali je tisti mesec kaj zaslužil ali ne:
- Pavšalni prispevki: cca. 61 € mesečno.
- Stroški računovodstva ali specializiranih aplikacij: 20–60 € mesečno.
- Primerjava neto izplačil:
- Pri 425 € bruto mesečno (prag za vzdrževane družinske član, brez dohodninskih posledic za starše/skrbnike ali študente): Prek napotnice študent prejme ~366 € neto. Prek študentskega s.p. (ob upoštevanju fiksnih stroškov) pa mu ostane le med ~304 € in 344 € neto.
- Pri 1.500 € bruto mesečno (pri tem znesku študentski s.p. pade nad prag letne minimalne plače): Prek napotnice študent prejme ~1.291 € neto, medtem ko bi prek študentskega s.p. prejel le ~1.166 € neto.
- Sistemski vstopni stroški in tveganje praga: Študentska napotnica nima vstopnih finančnih ovir. Pri s.p. pa obstaja tveganje preseganja letnega praga (cca. 17.782 €), kjer sledi avtomatičen skok v polni s.p. To za študenta pomeni nenadno obveznost plačila okoli 3.300 € letnih prispevkov, kar lahko vodi v hude finančne stiske.
2. SOCIALNA VARNOST IN POKOJNINSKA DOBA
- Študentska napotnica: Od uvedbe celovite reforme študentskega dela (“vsako delo šteje”) študentom od opravljenega dela teče pokojninska in invalidska doba. Že pri nizkem zaslužku (npr. 452 € bruto) študent pridobi približno pol meseca pokojninske dobe.
- Študentski s.p.: Predlog zakona predvideva nižje pavšalne prispevke, iz katerih pa se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) ne bi obračunavali na enak način. Posledično študentom pokojninska doba ne bi tekla ali pa bi bila drastično omejena. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarja, da to ustvarja ustavno sporno neenako obravnavo študentov-podjetnikov v primerjavi z običajnimi samostojnimi podjetniki.
3. VPLIV NA ŠTUDENTSKE UGODNOSTI IN SOCIALNE TRANSFERJE
- Napotnica: Omogoča enostavno optimizacijo in časovno razporejanje dohodkov. Vpliv na državne štipendije, otroške dodatke in druge družinske transferje je predvidljiv, status vzdrževanega družinskega člana (VDČ) pa ostaja varno ohranjen.
- Študentski s.p.: Dohodki iz dejavnosti se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev upoštevajo po strožjih podjetniških kriterijih. Obstaja neposredno tveganje za delno ali popolno izgubo državne štipendije in otroških dodatkov za družino. Poleg tega študent z odprtjem s.p. po veljavnih sistemskih pravilih izgubi status vzdrževanega družinskega člana in pravico do družinske pokojnine (saj družinska pokojnina predstavlja nadomestilo za izpad dohodka v času, ko je primarna dejavnost šolanje, ne pa pridobivanje dobička).
4. SISTEMSKE PASTI, ki jih predlog zakona spregleda
Poleg neposrednih finančnih izračunov prinaša prehod na s.p. vrsto skritih tveganj, ki študente postavljajo v izrazito podrejen položaj:
A. Asimetrija informacij in pogajalske moči
Ko študent opravlja delo prek napotnice, nastopa v odnosu študent–delodajalec, kjer ga ščitijo zakonsko določena minimalna urna postavka, Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in drugi zakoni.
Z odprtjem s.p. pa študent pravno postane gospodarski subjekt (podjetje). V odnosu dveh podjetij (B2B – Business to Business) ni varstva delavcev ali potrošnikov. Izkušena podjetja lahko študentom-podjetnikom vsilijo izjemno neugodne pogodbe, nerealne roke plačila (npr. 60 ali 90 dni) ali visoke pogodbene kazni, ki jih neizkušeni mladi zaradi želje po delu podpišejo.
B. Problem likvidnosti in tveganje neplačnikov
Pri delu prek študentske napotnice študentski servisi delujejo kot finančni ščit – v večini primerov študentu nakažejo zaslužek takoj (zalaganje zaslužkov), ko podjetje potrdi ure, servis pa nato sam izterjuje dolg.
Pri s.p. študent sam izda račun. Če podjetje s katerim študentski samostojni podjetnik računa ne plača ali gre v stečaj, študent ostane brez plačila, stroške izterjave pa nosi sam. Prav tako pa je študent samostojni podjetnik dolžan sam plačati pavšalne ali polne prispevke in akontacijo dohodnine, ne glede na likvidnost.
C. Popolna izguba časovne in študijske prožnosti
Študentsko delo prek napotnice je visoko prilagodljivo. Študent v času, ko ne opravlja študentskega dela nima dodatnih/pavšalnih stroškov.
Pri študentskem s.p. te prožnosti ni: tudi v mesecu, ko študent ne bi prejel nobenega dohodka, bo še vedno imel vsaj pavšalne stroške. Če vzamemo primer študenta, ki ne preseže praga minimalne letne plače ima poleg dobrih 60 evrov pavšalnih stroškov za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo, še najmanj stroške računovodstva. To ustvarja nevaren psihični in finančni pritisk, ki študente sili k delu na račun študijskih obveznosti.
D. Prikriti operativni stroški
Ustanovitev s.p. zahteva odprtje ločenega poslovnega bančnega računa. Bančna nadomestila in vodenje poslovnih računov so bistveno višja od ugodnih ali brezplačnih osebnih študentskih računov. Poleg tega vodenje evidenc, izdajanje računov in komunikacija s FURS-om zahtevajo administrativni čas, ki ga študent ne nameni študiju.
E. Neomejena odgovornost z vsem lastnim premoženjem
Samostojni podjetnik za napake, zamude ali morebitno povzročeno škodo pri delu odgovarja neomejeno z vsem svojim osebnim premoženjem. Mladi in neizkušeni posamezniki so tako izpostavljeni tveganjem, ki jih lahko zaradi ene napačne poslovne odločitve ali podpisa neugodne pogodbe vodijo v dolgove, osebne stečaje in dolgotrajno socialno stisko na samem začetku življenjske poti.
5. STALIŠČA RELEVANTNIH INSTITUCIJ IN SINDIKATOV
A. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS)
ZSSS zakonskemu predlogu ostro nasprotuje in opozarja na ustavno in mednarodnopravno spornost:
- Izkrivljanje trga in nelojalna konkurenca: Uvedba privilegiranega s.p. (z nižjimi prispevki le za določeno skupino) bi postavila ostale podjetnike v neenakopraven položaj, kar krši 14. člen (načelo enakosti) in 74. člen Ustave RS (svobodna gospodarska pobuda). Podoben poskus “študentskega s.p.” je bil z zakonom ZPIZ-2 leta 2012 prav zaradi teh anomalij že odpravljen.
- Kršitev prava EU (Nedovoljena državna pomoč): Selektivno dodeljevanje ekonomskih prednosti določeni kategoriji podjetnikov prek neplačanih prispevkov izpolnjuje kriterije nedovoljene državne pomoči, kar izkrivlja konkurenco znotraj EU.
- Lažna predpostavka o nedostopnosti podjetništva: Študenti lahko že danes povsem enostavno in brez ovir odprejo običajni ali normirani s.p. prek portala SPOT, zato so trditve predlagateljev, da jim je podjetništvo onemogočeno, zavajajoče.
- Neprimernost oblike za inovacije: Samostojni podjetnik zaradi visoke osebne odgovornosti in pomanjkanja začetnega kapitala ni primerna oblika za spodbujanje visokotehnoloških inovacij. Inovativnost mladih je sistemsko učinkoviteje razvijati prek varnih in stabilnih zaposlitev v podjetjih z močnimi oddelki za raziskave in razvoj (R&R).
B. Sindikat Mladi plus
Sindikat Mladi plus predlog označuje za nov instrument prekarizacije mladih:
- Porast prikritih delovnih razmerij: Če se delo študentov poceni prek instituta s.p., bodo delodajalci študente (pod prisilo izgube dela) množično silili v odpiranje espejev za opravljanje rednega dela, ki bi sicer moralo biti organizirano kot redna zaposlitev. S tem študenti izgubijo vse delavske pravice (regres, dopust, bolniško odsotnost, varstvo pred odpovedjo).
- Finančne koristi izključno za delodajalce: Največji finančni profit bi imeli delodajalci, saj bi bila pogodba s študentskim s.p. zanje bistveno cenejša (nižje bruto dajatve) kot najem prek študentske napotnice, medtem ko se celotno breme tveganja, računovodstva in administracije prenese na pleča študenta.
- Zgrešene prioritete: Relevantne mednarodne raziskave (OECD 2021, Eurofound 2023) jasno ugotavljajo, da mladih ne smemo potiskati v prisilno samozaposlovanje. Mladi v Sloveniji primarno potrebujejo rešitve za stanovanjsko krizo, dostojne štipendije in stabilne zaposlitve, ne pa novih oblik prekarnosti.
C. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
Upravni odbor ZZZS je podal odklonilno mnenje z vidika stabilnosti javne zdravstvene blagajne (OZZ):
- Izpad prihodkov v zdravstveno blagajno: Pri delu prek napotnice prispevke za zdravstveno zavarovanje v celoti plačujejo delodajalci (ZZZS je v letu 2025 iz tega naslova prejel kar 24,4 milijona evrov). Pri predlaganem študentskem s.p. pa bi zavezanci za plačilo postali študentje sami, kar bi pomenilo izpad namenskih sredstev.
- Rušenje preglednosti sistema: Uvajanje novih, izjemnih in pomanjkljivih prispevnih osnov dodatno zapleta in ruši preglednost sistema prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje ter dolgotrajno oskrbo.
Zaključek
Uvedba študentskega s.p. po predlogu Nove Slovenije ne prinaša realnih razvojnih ali ekonomskih koristi za mlade. Namesto spodbujanja podjetništva predlog siromaši socialne blagajne, povečuje tveganje za prekarizacijo trga dela ter študente izpostavlja resnim finančnim, pravnim in študijskim tveganjem, medtem ko glavne finančne koristi prinaša delodajalcem. Študentska napotnica tako ostaja bistveno varnejša, finančno ugodnejša in stabilnejša oblika dela za študente.
