“Odpri s.p., pa te zaposlimo.” je stavek, ki ga dandanes pozna marsikdo in je pogosto sprejet že kot nekaj povsem normalnega. Sploh ko govorimo z mladimi, pogosto opazimo, da so tovrstne zahteve s strani potencialnih delodajalcev oziroma naročnikov postale nekaj samoumevnega, ter se niti ne zavedajo pravic in možnosti, ki jih imajo ob prejemu take “ponudbe”. Poglejmo si torej, kaj s.p. je, zakaj obstaja, ter kako se ga zlorablja.
Na Sindikatu Mladi plus že dlje časa zbiramo primere oglasov za delo, ki vsebujejo določene elemente, ki kažejo na kršitve s strani delodajalcev, ter jih objavljamo z namenom informiranja vseh tistih, ki iščejo delo. Oglejmo si nekaj primerov, ki so delo pogojevali s statusom samostojnega podjetnika ali podjetnice.
Primer 1:
Strežba, dvoizmensko urna postavka, študentsko/s.p. V čem je problem? Iz oglasa lahko razberemo, da gre za delo, ki bo potekalo redno, ter da se pričakuje, da oseba dela izmensko. Prav tako ne piše, da gre za začasno delo, iz česar izhaja, da se pričakuje dlje trajajoče sodelovanje in da bo delo potekalo v prostorih delodajalca.
Vse to so značilnosti, ki jih imenujemo elementi delovnega razmerja. Zakaj je to pomembno? Zakon določa, da delo, ki kaže elemente delovnega razmerja (link – http://www.informiran.si/portal.aspx?content=elementi-delovnega-razmerja&showMenu=1&showRightFrame=1), mora potekati v sklopu pogodbe o zaposlitvi – delodajalec torej ne bi smel razpisovati oglasa za delo prek s.p. ampak za zaposlitev.
p.s. Oglas je problematičen tudi zaradi dela, kjer je zapisano,da se išče osebo ženskega spola – tovrstne določbe namreč niso dovoljene, saj to delo nima značilnosti, ki bi preprečevale osebam določenega spola, da ga opravljajo:
Primer 2:
Strežba, delo 5x na teden, študentsko/s.p./d.o.o. Problem? V tem primeru gre za podobno situacijo kot v prvem, in sicer lahko prepoznamo več elementov delovnega razmerja – delo je redno, trajalo bi dlje časa, potekalo v prostorih delodajalca. Ponovno lahko sklepamo, da gre za kršitev delovno-pravne zakonodaje ter bi moral biti oglas razpisan za zaposlitev.
Primer 3:
Zaposlitev, s.p., redno delo. Problem? V oglasu je jasno zapisano, da gre za redno delo, ter po besedah oglaševalca/delodajalca celo za zaposlitev. V tem primeru seveda ta ne sme zahtevati s.p.-ja, sploh če je mišljeno delo za poln delovni čas. Poleg tega še opozorilo – ko gre za s.p., delavec ali delavka v odnosu do naročnika ni zaposlen – taki oglasi so taki že samo po sebi kontradiktorni, saj v tem primeru kozmetični salon ne zaposli nikogar ampak s to osebo le poslovno sodeluje.
Primer 4:
Tržnik, ne zaposlitev, dolgoročno sodelovanje, s.p./d.o.o. Problem? V tem oglasu lahko opazimo več neskladij. Najprej se zdi, da opisano delo celo ustreza delu, ki bi lahko potekalo prek s.p., med drugim na primer ni jasno zapisano, kje bo delo potekalo, niti ali bo potekalo po določenem urniku. A hitro postane jasno, da gre najverjetneje za poskus zlorabe instituta s.p., predvsem zaradi namiga na koncu oglasa, kjer piše, da obstaja možnost zaposlitve za poln delovni čas. Če je s tem mišljeno to isto delo, ki je opisano v oglasu, zakaj torej delodajalec ni že zdaj razpisal oglasa za zaposlitev? Ta mu namreč omogoča, da delavko ali delavca zaposli, in določi dobo poskusnega dela:
Ti primeri kažejo različne situacije, v katerih delodajalci pogojujejo sodelovanje s posameznikom ali posameznico s tem, da mora ta imeti odprt s.p.. Takoj se postavi vprašanje – zakaj?
Prva stvari, ki jo moramo razumeti na tej točki je, da oseba, ki dela prek s.p., glede na zakonodajo ni delavec oziroma delavka. Gre namreč za obliko podjetja, kar seveda pomeni, da za ljudi, ki delajo na tak način, ne veljajo pravice, ki izhajajo iz delavnega razmerja – v luči zakona ste v tem primeru namreč podjetje. Težave s tem se pokažejo, ko želite od “delodajalca” – ki je v tem primeru naročnik – zahtevati karkoli, kar se veže na pravice zaposlenih – od omejitev delovnega časa, prek dopusta, do bolniške. Nič od tega vam namreč v tem primeru ne pripada.
Samozaposleni se od zaposlenega razlikuje tudi, ko pride do socialne varnosti – v primeru s.p.-ja je namreč odgovornost za to na vas. To pomeni, da vam prispevkov za pokojnino, zdravstvo in podobno ne plačuje delodajalec – ker je, kot smo že ugotovili, on le vaš naročnik – tako da ste za plačilo odgovorni sami. To pomeni, po domače povedano, da s.p. vsak mesec začne z minusom – vedno, dokler je registriran, mora namreč mesečno plačati vsaj minimalne prispevke, ne glede na to, ali tisti mesec opravlja kakšno delo in koliko tega dela (ter s tem zaslužka) sploh je. Glede na to, da vam varnosti in trajnosti delovnega (v tem primeru poslovnega) razmerja ne zagotavlja pogodba o zaposlitvi, se tako hitro zgodi, da s.p. pristane v hudih finančnih težavah. V sloveniji veliko število s.p. živi na pragu revščine (link:http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/25-000-samostojnih-podjetnikov-zivi-na-pragu-revscine/375772), kar je tudi posledica prisilnega samozaposlovanja.
In kje so pri tem naročniki, drugače znani kot delodajalci? Za njih to, da nekdo dela prek s.p. pomeni predvsem manj odgovornosti in obveznosti do delavke in delavca – manj stroškov in veliko manj obveznosti. Ti sedaj padejo na delavke in delavce same.
Za zaključek tako samo še enkrat poudarimo, da so delavke in delavci napram delodajalcem vedno bili v podrejenem in odvisnem položaju – delovnopravna zakonodaja in iz nje izhajajoče pravice obstajajo natanko zato, da se ta neenakost omili ter da se delavstvu omogoči vsaj minimalno varno in dostojno življenje. S tem v mislih torej še poziv – informirajte se o pravicah, ki so bile izborjene skozi stoletja, prepoznavajte kršitve, in ukrepajte!
