Spoštovani direktor Clemens Brugger,
Sindikat Mladi plus vas s tem javnim pismom poziva, da se jasno in javno opredelite: kaj boste naredili ob nadaljnji rasti cen goriva — že pri prihajajočem skoraj 10-odstotnem dvigu in vsaki nadaljnji stopnji do 25 % ali več?
Vprašanje je preprosto in konkretno. Cene pogonskih goriv so v preteklih tednih že dosegle nov vzpon, napovedi pa kažejo na nadaljnjo rast. Ameriško-izraelska vojna z Iranom in z njo povezano omejevanje pretoka nafte skozi Hormuško ožino povzroča dolgoročnejšo rast cen, ki presega običajna sezonska nihanja. Za dostavljavce, ki vozijo z motorji in avtomobili, taka rast pomeni neposreden udar na zaslužek — strošek goriva nosijo sami, medtem ko Wolt višino plačila za dostavo določa enostransko in algoritmsko.
1. Ozadje: sistemsko neravnovesje
Dostavljavci, ki opravljajo delo za Wolt, so formalno razvrščeni kot samostojni podjetniki ali študenti delavci. Za s.p.-je to pomeni, da poslovno tveganje — vključno s stroški goriva, vzdrževanja vozila, zavarovanj in fiksnimi prispevki — nosijo sami, v celoti. Wolt pri tem nastopa kot posrednik, ki si pridržuje pravico do enostranskega določanja plačil.
Wolt javno poudarja, da je 84 % dostavljavcev študentov ali delavcev z redno zaposlitvijo. Ta številka se je v Woltovih javnih komunikacijah v zadnjih dveh letih večkrat spremenila: januarja 2025 je Wolt za Metropolitan.si navedel 70 %¹, isti dan je 24ur.com navedel 75 %², januarja 2026 pa je v izjavi za STA številka zrasla na 84 %³. A tudi če zadnja številka drži, pomeni, da je 16 % dostavljavcev — po Woltovih lastnih podatkih o več kot 2.000 aktivnih dostavnih partnerjih je to nad 320 ljudi — takih, za katere je dostava edini ali glavni vir dohodka. Poleg tega Wolt sam navaja, da povprečni dostavljavec dela 7 ur na teden. Kdor dela 7 ur na teden, ne plačuje 648,85 EUR mesečnih prispevkov — tisti, ki jih, so ravno tisti, ki delajo polni delovnik in nosijo večino bremena sistema. Slednji opravljajo večino dostav in predstavljajo operativno jedro platforme. Prav za to skupino sta napisana ta analiza in javno pismo.
Po konzervativni oceni sindikata Wolt od vsakega naročila pobere provizijo v višini okoli 30 % vrednosti naročila od restavracije ter dostavnino od stranke. Pri ocenjeni povprečni vrednosti naročila 20 EUR in ocenjeni dostavnini 3,50 EUR ter 600 dostavah na mesec, ki jih opravi dostavljavec v 276 urah (to je dejanski primer iz sindikalne ankete januar–februar 2026, ki ni osamljen), to pomeni, da Wolt od enega samega dostavljavca ustvari prihodek okrog 5.700 EUR mesečno (600 dostav × (3,50 EUR dostavnina + 30 % od 20 EUR naročila) = 600 × 9,50 EUR). Temu dostavljavcu izplača okrog 2.900 EUR — Woltu tako ostane več kot 2.800 EUR mesečno za kritje lastnega poslovanja in ustvarjanje dobička — medtem ko dostavljavec iz svojega deleža sam nosi večino bremena tveganja in materialnih stroškov.
Vzporedno ta isti dostavljavec kot s.p. sam nosi: gorivo (425 EUR/mes.), amortizacijo vozila, telefona in druge opreme (80 EUR/mes.), prehrano med delom (175 EUR/mes.), prispevke za socialno in zdravstveno zavarovanje ter dolgotrajno oskrbo (614,83 EUR/mes., od aprila 2026 pa 648,85 EUR/mes.) in dohodnino (115,92 EUR/mes.). Wolt ne plačuje ničesar od tega. Skupaj ti stroški znašajo okrog 1.411 EUR mesečno.
Januarja 2026 smo bili priča razkritju, ki to nesorazmerje ilustrira še bolj nazorno: ko so nastopile slabe vremenske razmere, je Wolt strankam zaračunal poseben vremenski dodatek — dostavljavci v Murski Soboti pa tega dodatka niso prejeli. Stranke so plačale več, Wolt je pobral dodatek, dostavljavci pa so delali v slabih razmerah brez kakršnega koli povečanega nadomestila.
Dostavljavci poročajo, da so od začetka leta 2023, ko je Wolt opustil minimalno fiksno postavko na dostavo, prisiljeni delati bistveno več ur za primerljiv zaslužek. Plačilni sistem je postal nepregleden: izračun pozna le Wolt, dostavljavci pa ne vedo, po kakšnem ključu so plačani.
Wolt v svojem poročilu algoritmske transparentnosti (Algorithmic Transparency Report 2025) trdi, da (1) za zavrnitev naloge ni kazni (stran 18), (2) da naloge dodeljuje po štirih parametrih — razpoložljivost, lokacija, tip vozila in posebne zmogljivosti (stran 15), in (3) da bolj aktivni dostavljavci — tisti z več opravljenimi dostavami in sprejetimi nalogami — dobijo prednostni dostop do boljših nalog (stran 23). Te tri trditve so v logičnem nasprotju: v sistemu z omejenim številom naročil ne morejo vse hkrati veljati. Ali gre za korenček ali palico, je pri neto urni postavki 5,40 EUR vseeno. Menimo, da Wolt v lastnem dokumentu, ki ga imenuje Poročilo algoritmske transparentnosti, ne razkriva ključnega parametra za dodeljevanje dela.
Posnetek zaslona iz Woltove kurirske aplikacije kaže, da aplikacija dostavljavcu prikazuje metriki »Sprejete naloge« in »Stopnja dokončanja nalog«. Pod prvo metriko je opozorilno besedilo: »Če sprejmete več opravil, lahko povečate vaš zaslužek, saj vsakemu dostavnemu partnerju skrbno izberemo najboljše priložnosti.« Pod drugo metriko pa aplikacija opozarja: »Zaradi neuspešno zaključenih nalog lahko zamudiš dodaten zaslužek. Kadar je mogoče razmisli o zavrnitvi naloge, ki je ne opraviš.« Obe opozorilni besedili neposredno nasprotujeta trditvi, da zavračanje nalog nima vpliva na dodeljevanje.
1a. Koliko ur delaš, preden zaslužiš prvi evro zase?
To poglavje govori o tistih dostavljavcih, za katere je dostava edini ali glavni vir dohodka in ki delujejo kot samostojni podjetniki. Wolt v svojih oglaševalskih gradivih zanje navaja: »Povprečni zaslužek Wolt dostavnih partnerjev znaša od 10 do 12 EUR na uro.« Poglejmo, kaj ta številka pomeni v praksi za dostavljavca, ki dela 176 ur na mesec (polni delovni čas: 8 ur × 22 dni).
Dostavljavec s 176 urami na mesec zasluži pri urni postavki 11 EUR skupaj 1.936 EUR bruto. Preden dobi prvi evro »zase«, mora iz tega pokriti obvezne fiksne stroške, ki jih Wolt ne plačuje: minimalni prispevki za socialno in zdravstveno zavarovanje ter dolgotrajno oskrbo (614,83 EUR/mes., od aprila 2026 pa 648,85 EUR/mes.), amortizacija vozila, telefona in druge opreme (80 EUR/mes.), prehrana med delom (175 EUR/mes., to je 22 dni × 7,96 EUR) in dohodnina — normiranec (77,44 EUR/mes.). Z upoštevanjem zvišanja prispevkov od aprila 2026 te štiri postavke skupaj znašajo okrog 981 EUR mesečno. Pri urni postavki 11 EUR mora dostavljavec opraviti skoraj 90 ur — to je več kot polovico polnega delovnega časa (176 ur) — preden pokrije samo te obveznosti.
Ker so prispevki obvezni, ne glede na obseg dela, je ekonomski položaj še bolj negotov: dostavljavec z manj naročili plača enak obvezni strošek — pri manjšem zaslužku. To je strukturna past, ki je Woltova oglaševana »od 10 do 12 EUR na uro« ne razkriva.
Če Wolt v isto povprečje meša delavce z redno zaposlitvijo, ki imajo popoldanski s.p. in občutno manj fiksnih stroškov, ali študente, ki opravijo do 7 ur mesečno in nimajo stroškov s.p., ter dostavljavce, ki nosijo tisoč evrov obveznih stroškov, je oglaševana postavka zavajajoča. Ker Wolt meša v isto povprečje dostavljavce z radikalno različnimi stroškovnimi strukturami — od 7 ur/teden brez fiksnih stroškov do polnega delovnika s 648,85 EUR prispevkov — brez razkritja metodologije, statistično povprečje prikrije realni neto zaslužek ekonomsko odvisnih dostavljavcev. Za dostavljavca, ki je od tega dela ekonomsko odvisen, 11 EUR na uro ne pomeni zaslužka, ampak v prvi vrsti financiranje stroškov, ki bi jih v vsakem normalnem delovnem razmerju večinoma nosil delodajalec, ne delavec. Dostavljavec opravi ključno delo: dostavo. Aplikacija tega ne naredi.
Wolt je v svojem poročilu algoritmske transparentnosti objavil, da bolj aktivni dostavljavci dobijo prednostni dostop do boljših nalog. Na prvi pogled gre za nagrajevanje marljivosti. V kontekstu opisanega ekonomskega položaja pa ta razlika izgine: pri neto urni postavki 5,40 EUR prednostni dostop do donosnejših nalog ni bonus — je pogoj za pokritje fiksnih stroškov. Sistem nagrajevanja dodeljuje prednostni dostop do boljših nalog tistim, ki dostavljajo več in sprejemajo več nalog — kar strukturno postavlja ekonomsko odvisne dostavljavce, ki si ne morejo privoščiti mirovanja, v privilegiran položaj znotraj sistema, ki ga ne morejo zapustiti. Sistem torej strukturno nagrajuje ekonomsko odvisnost in jo pretvarja v algoritmično prednost. Svoboda zavrnitve dela je absolutni temelj neodvisnega pogodbenega razmerja — sistem, ki to svobodo de facto kaznuje prek mehanizma nagrajevanja, vzpostavlja elemente ekonomske podrejenosti delavca platformi.
Posnetek zaslona iz Woltove kurirske aplikacije to potrjuje: v decembru 2025 je aplikacija dostavljavcem ponujala 400 EUR za 50 dostav oziroma 825 EUR za 100 dostav v 20 dneh. To je igrifikacija ekonomske odvisnosti. Dostavljavcu, ki že dela 276 ur mesečno, tak bonus ni nagrada — je spodbuda k še večjemu obsegu dela v sistemu, ki ga ne more zapustiti. Ampak še pomembneje: tak bonus deluje kot vaba tudi za dostavljavce, ki še niso ekonomsko odvisni. Študent ali delavec s popoldanskim s.p., ki vidi 400 EUR za 50 dostav, začne delati več, poveča obseg, prilagodi življenje ritmu platforme — in postopoma postane odvisen, ne da bi se tega zavedal. Igrifikacija ni nagrajevanje marljivosti — je mehanizem, ki ljudi sili v odvisnost od platforme.
2. Dvojni udarec: podražitev goriva in upad naročil
Rast cen goriva ne povzroči zgolj enega problema — povzroči dva, ki se med seboj stopnjujeta.
Na strani stroškov: Slovenija regulira maloprodajne cene goriva z Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, ki se posodablja vsakih 14 dni. Trenutna cena NMB 95 znaša 1,466 EUR/liter (od 10. marca 2026), prihodnji teden bo cena okoli 10 centov dražja. Ker sistem dostavljavca sili v pokrivanje visokih fiksnih stroškov, so ti pogosto prisiljeni delati ekstremne urnike. Dostavljavec, ki dela 276 ur na mesec — več kot devet ur vsak dan brez prostega dneva — je dejanski primer iz sindikalne ankete, ne hipotetičen scenarij, in takih primerov je več. Tak dostavljavec porabi za gorivo okrog 425 EUR mesečno. Že ob 10-odstotnem dvigu to pomeni 42 EUR več na mesec iz lastnega žepa, ob 25-odstotnem dvigu pa več kot 106 EUR — za enako količino dela, brez kakršnega koli nadomestila s strani Wolta.
Na strani prihodkov pa nastopi drugi udarec: ko se gorivo podraži, se podraži hrana. Restavracije nosijo višje stroške in jih prenesejo v cene. Stranke, ki vidijo, da je naročilo skupaj z dostavo postalo bistveno dražje, začnejo naročati manj pogosto ali dostavo opustijo. Manj naročil pomeni manj dostav, manj dostav pomeni nižji zaslužek.
Te škarje se zaprejo ravno na dostavljavcu — najranljivejšem členu v verigi, ki ne more enostransko spremeniti cene svojega dela. Wolt si bo v vsakem scenariju zaračunal svojo provizijo. Restavracije bodo cene prilagodile. Stranke bodo prenehale naročevati, dostavljavec pa bo potisnjen na rob z višjimi stroški in manjšim obsegom dela vzporedno.
3. Scenarij padca naročil: Zakaj gorivni dodatek sam po sebi ne zadostuje?
Ko cene hrane zrastejo, se del strank umakne s platforme. Manj naročil pomeni manj prihodka na dostavljavca — ne glede na to, ali Wolt uvede gorivni dodatek ali ne. Ko upad naročil doseže kritično mejo, postane trg zasičen in dostavljavci večino časa neplačano čakajo, namesto da bi aktivno dostavljali.
Gorivni dodatek bi le pokril višji strošek na dostavo, ne nadomestil manjkajočih dostav. Ob upadu naročil dostavljavec zasluži manj tudi z gorivnim dodatkom — ker je manj dostav, ne ker je gorivo dražje. Sistemsko tveganje padca prihodka ostane v celoti pri dostavljavcu. Woltov model poleg tega temelji na razpoložljivosti dostavljavcev — brez zadostnega števila aktivnih dostavljavcev platforma ne deluje. Te razpoložljivosti pa Wolt danes ne kompenzira, kadar naročil ni.
4. Prihajajoče obveznosti in precedensi
Direktiva (EU) 2024/2831 o izboljšanju delovnih pogojev v platformnem delu, ki jo morajo države EU prenesti v nacionalno pravo do 2. decembra 2026, vzpostavlja štiri ključne obveznosti: pravilno določitev zaposlitvenega statusa platformnih delavcev, transparentnost in človeški nadzor nad sistemi algoritmskega upravljanja ter informiranje delavcev in njihovih predstavnikov pred vsako bistveno spremembo avtomatiziranih sistemov za nadzor ali odločanje. Sindikat Mladi plus bo ta pravila dosledno uveljavljal.
Finsko vrhovno upravno sodišče je maja 2025 v zadevi KHO:2025:41 ugotovilo, da so Woltovi dostavljavci na Finskem v delovnem razmerju. Sodišče je zapisalo, da družba »z upravljanjem digitalne platforme sledi in nadzoruje opravljanje dela dostavljavcev« in da ta nadzor ustreza kriteriju delovnopravne podrejenosti (§79). V §85 je ugotovilo, da je »neodvisnost dostavljavcev le deloma navidezna in prikriva dejansko delovno razmerje«. V §87 pa je pojasnilo, da se pojem delavca presoja po dejanskih okoliščinah opravljanja dela, ne po formalni oznaki v pogodbi.
Sodba temelji na pravu EU — konkretno na sodni praksi Sodišča EU v zadevah C-428/09, C-270/13, C-413/13, C-147/17 in C-692/19 — ki je neposredno veljavna v slovenskem pravnem redu. To pomeni, da ugotovitve sodišča o algoritmskem nadzoru kot obliki delovnopravne podrejenosti niso omejene na finsko jurisdikcijo, temveč vzpostavljajo razlagalni okvir, ki ga morajo upoštevati tudi slovenska sodišča in inšpektorati.
5. Zahtevamo jasne in preverljive odgovore
5.1 Transparentnost algoritmičnih parametrov
Wolt v svojem poročilu algoritmske transparentnosti navaja štiri uradne parametre dodeljevanja nalog: razpoložljivost, lokacijo, tip vozila in posebne zmogljivosti. Isti dokument na strani 23 opisuje sistem, ki bolj aktivnim dostavljavcem — tistim z višjo stopnjo sprejetih nalog in višjo stopnjo opravljenih nalog — daje prednostni dostop do boljših nalog.
Zahtevamo pisno pojasnilo: ali stopnja sprejetja nalog in stopnja opravljenih nalog vplivata na dodeljevanje naročil in zakaj teh parametrov ni med uradno razglašenimi štirimi? Opominjamo, da je Wolt ta mehanizem vključil v lasten dokument o transparentnosti — s tem je njegovo delovanje javno priznal in ga ne more pojasnjevati kot tehnično podrobnost, ki ni relevantna za razumevanje sistema.
Posnetek zaslona iz Woltove kurirske aplikacije potrjuje, da aplikacija dostavljavcu pod metriko »Če sprejmete več opravil, lahko povečate vaš zaslužek, saj vsakemu dostavnemu partnerju skrbno izberemo najboljše priložnosti.« Pod metriko »Stopnja dokončanja nalog« pa aplikacija opozarja: »Zaradi neuspešno zaključenih nalog lahko zamudiš dodaten zaslužek. Kadar je mogoče razmisli o zavrnitvi naloge, ki je ne opraviš.« Obe opozorilni besedili neposredno nasprotujeta trditvi iz poročila algoritmske transparentnosti, da zavračanje nalog nima vpliva na dodeljevanje.
Sodišče v Bologni (Tribunale di Bologna) je v odločbi z dne 31. decembra 2020 (t.i. zadeva Deliveroo/CGIL) ugotovilo, da je Deliveroov kazalec zanesljivosti (ang. reliability index) — prav tako predstavljen kot ločen sistem nagrajevanja — nezakonito vplival na dostop do dela, ne glede na to, kako je bil formalno poimenovan. Zahtevamo pisno pojasnilo, ali mehanizem nagrajevanja v praksi deluje enako kot Deliveroov kazalec zanesljivosti — to je, da tisti, ki zavračajo naloge, dobijo manj donosnih nalog, ne glede na to, kako je sistem formalno poimenovan.
5.2 Gorivni dodatek: Ali boste za vsako stopnjo dviga uvedli gorivni dodatek za dostavljavce z motornimi vozili? Zahtevamo konkretne zneske, vezane na regulirano ceno NMB 95, pri čemer se povišanje meri od izhodiščne cene 1,466 EUR/liter (od 10. marca 2026), in pisno potrdilo, da bo ta znesek v celoti prenesen na dostavljavce brez zadržka provizije.
5.3 Vremenski in gorivni dodatek — enak standard: Ali boste morebitni gorivni dodatek strankam zaračunali enako kot vremenski dodatek — in ali boste ta znesek v celoti prenesli na dostavljavce, brez zadržka provizije?
5.4 Uravnavanje števila dostavljavcev: Wolt je v dopisu Sindikatu Mladi plus sam zapisal, da »ne rekrutira aktivno, dokler sta uporabniška izkušnja in časi dostave na ustrezni ravni«. Pozivamo vas, da pojasnite: kaj konkretno pomeni »ustrezna raven uporabniške izkušnje« in kaj konkretno pomeni »ustrezna raven časov dostave« — kateri podatek meri eno in kateri drugo, kdo ju ugotavlja in v katerem časovnem okviru?
5.5 Ažurnost oglaševanja urne postavke: Ali se zavezujete, da boste oglaševano povprečno urno postavko posodobili v roku enega tedna, ko dejanski neto zaslužki na terenu padejo pod oglaševano vrednost, in jo jasno sporočili vsem dostavljavcem?
5.6 Metodologija izračuna povprečnega zaslužka: Zahtevamo javno razkritje metodologije izračuna: ali oglaševana urna postavka temelji na celotnem času, ko je dostavljavec v aplikaciji aktiven, ali zgolj na času od sprejema do oddaje naročila? Pričakujemo tudi pojasnilo, ali se izračun nanaša na celotno Slovenijo ali le na mesta z največjim prometom.
6. Naše sporočilo dostavljavcem
Vsem dostavljavcem, ki delate za Wolt, sporočamo: niste sami. Vsak, ki se sooča s padcem zaslužka zaradi stroškov goriva, ki jih platforma ne povrne, ali drugimi razlogi za nedostojne pogoje dela, nas lahko kontaktira na: info@mladiplus.si. Sindikat Mladi plus zbira primere, dokumentira in je že pristopil k pristojnim institucijam.
7. Rok za odgovor — do 26. marca 2026
Wolt pozivamo, da na zgornja vprašanja odgovori pisno in javno v roku 7 dni od prejema tega pisma, to je najkasneje do 26. marca 2026. V primeru molka bomo odgovor razumeli kot potrditev, da ob rasti cen goriva in padcu naročil za dostavljavce ne nameravate storiti ničesar. Mi pa bomo ustrezno ukrepali.
To pismo je javno in bo objavljeno na spletnih straneh sindikata ter posredovano medijem.
S spoštovanjem,
Sindikat Mladi plus (ZSSS)
Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana
www.mladiplus.si
[1] Metropolitan.si, 16. januar 2025: https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/wolt-slovenija-odgovor-protest-dostavljalci-fleksibilnost/
[2] 24ur.com, 16. januar 2025: https://www.24ur.com/novice/slovenija/mariborski-dostavljavci-prekinili-delo-od-wolta-zelijo-bolj-pravicne-pogoje.html
[3] Metropolitan.si/STA, 28. januar 2026: https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/wolt-neizplacilo-dodatek-vreme/
Wolt – Poročilo algoritmske transparentnosti: https://assets.ctfassets.net/23u853certza/hrcf9aESqrraVA1pF1NbW/ad08891a3c159abf7f2d424ee62a63ec/Wolt_Algorithmic_Transparency_Report_2025.pdf/ad08891a3c159abf7f2d424ee62a63ec/Wolt_Algorithmic_Transparency_Report_2025.pdf
