Mladi so povedali svoje – Predstavljamo naš nabor predlogov za 7. protikoronski paket

Na Sindikatu Mladi plus vseskozi aktivno sodelujemo pri oblikovanju predlogov in procesih odločanja, v okviru katerih zastopamo mlade –  dijake, študente, mlade brezposelne ter mlade prekarne delavke in delavce.

V času epidemije COVID-19 smo na Vlado Republike Slovenije naslovili več priporočil z namenom, da bi pri pripravi ukrepov upoštevali tudi potrebe mladih. Na vas se ponovno obračamo z namenom oblikovanja primernejših ukrepov, ki bodo v ospredje postavili dobrobit prebivalstva in okolja.

S strokovno analizo stanja, ki jo stalno izvajamo na različnih področjih, in javnim posvetovanjem, ki smo ga izvedli 24. 11. 2020 z več kot 50 mladimi posamezniki in posameznicami ter  s predstavniki različnih zainteresiranih organizacij,  smo pripravili priporočila in različne ukrepe za naslednja področja:

• Izobraževanje,
• trg dela,
• stanovanjska problematika,
• kultura,
• okolje in zelena delovna mesta.

Vlado pozivamo, naj pri oblikovanju bodočih ukrepov/politik upošteva naše predloge in jih tako primerno umesti v sedmi protikoronski paket oziroma v Zakon za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (PKP7) ter v naslednje ukrepe in programe, ki  bodo (so)financirani iz evropskih sredstev  – shema SURE, Evropski socialni sklad, sklad za okrevanje, sklad za pravičen prehod itd.

Vlado prav tako pozivamo, naj pri oblikovanju politik upošteva socialni dialog in sodelovanje sindikatov pri oblikovanju ukrepov. Upošteva naj tudi civilno družbo in omogoči mladim participacijo pri procesih odločanja.

V naslednjih sklopih predstavljamo najbolj pereče aktualne problematike in predloge rešitev za posamezna področja:

Izobraževanje 

1. Dijaki in dijakinje ter študentke in študenti so morali nepričakovano, praktično z danes na jutri zapustiti dijaške in študentske domove. Številni so ostali brez možnosti opravljati študentsko delo, veliko je tistih, ki so morali nazaj domov, kjer nimajo ustrezne infrastrukture za pouk oziroma študij na daljavo.

• Predlagamo, da se vsem dijakom in študentom nameni dodatna finančna pomoč, ki jim bo pomagala pokriti osnovne stroške za nabavo dodatnih gradiv, fotokopij in ustrezne računalniške opreme za kakovosten pouk oziroma študij,
• Vladi in pristojnemu ministrstvu predlagamo, naj čim prej razširi nabor izjem glede bivanja v študentskih domovih tudi na tiste, ki doma nimajo ustrezne računalniške opreme.

2. Dijakinje in dijaki zaključnih letnikov v negotovosti čakajo na izvedbo mature v letu 2021. Pri tem opozarjajo, da si želijo čim prej nazaj v šolske klopi, kjer se bodo lahko kakovostno pripravili na omenjen preizkus znanja.

• Vladi in pristojnemu ministrstvu predlagamo, da  čim prej začnejo pogovore o izvedbi mature v letu 2021, in sicer z vsemi relevantnimi deležniki. Pri tem predlagamo, da se obseg snovi ustrezno prilagodi. Dodajamo, da je treba v šolske klopi čim prej poslati nazaj dijake zaključnih letnikov in učence prve triade. 

3. Dijakinje in dijaki se soočajo s povečanim številom ur, ki jih dnevno namenijo pouku. Številnim se je zato zabrisala meja med prostim časom in časom, ki ga namenijo pouku, ki lahko večkrat obsega več kot 8 ur na dan.

• Predlagamo, da se dnevna obremenitev dijakov in dijakinj ustrezno prilagodi glede na trenutni položaj, obseg obravnavane snovi pa ustrezno zmanjša. Pri tem naj šole pri ocenjevanju zasledujejo cilj sorazmernosti. Predlagamo, da pristojni ocenijo trenutno stanje v povezavi z epidemijo in zagotovijo vse potrebno, da se ocenjevanje čimprej prestavi v šolske klopi oziroma, da dijakinje in dijaki preizkus znanja opravljajo v šolah, po avstrijskem modelu.

4. Veliko študentk in študentov bo  zaradi trenutnih razmer težko uspelo opraviti vse obveznosti, ki jih predvideva njihov študij.

• Predlagamo, da lahko tisti študentje, ki letošnjem študijskem letu ne bodo mogli opraviti vseh obveznostih, koristijo dodatno študijsko leto za manjkajoče obveznosti. Pri tem pa se jim naj ne šteje, da koristijo absolventsko leto.
• Predlagamo, da se tistim študentom, ki v letošnjem študijskem letu ne bodo mogli opraviti vseh obveznosti, omogoči ponovni vpis v isti letnik.

5. Epidemija je močno prizadela ravno mlade. Zaradi ustavitve javnega življenja pa so se mnogi znašli v stiski.

• Vlada in pristojno ministrstvo naj pripravita ustrezen načrt za pomoč pri spopadanju z duševnimi stiskami mladih. Ministrstvo naj pripravi ustrezna orodja in rešitve, ki bi jih lahko uporabljalimladi, ki se soočajo z depresijo, tesnobo in drugimi psihičnimi težavami.

6. Mladi, ki se šolajo v času epidemije, ne morejo opravljati praks in pridobivati potrebnih veščin, kar bo vplivalo na njihovo  zaposljivost v prihodnosti. Prav tako je okrnjeno izvajanje vajeniških programov. Predlagamo, da se delodajalcem ob zaposlovanju teh mladih ponudi dodatna sredstva za njihovo usposabljanje za delovno mesto.

• Mladim naj se do konca šolskega leta omogoči celotno opravljanje praktičnega usposabljanja ali izobraževanja in vajeništva pri delodajalcih, saj bodo le tako  lahko kakovostno napredovali v višji letnik ali zaključili šolanje.

7. Glede na to, da se večina šolskih in študijskih aktivnosti izvaja na daljavo in, da nimajo vsi mladi enakih možnosti oz. primerne infrastrukture/pripomočkov za šolanje na daljavo predlagamo, da:

• Vlada priskrbi finančna sredstva za nakup računalniške opreme tistim dijakom in študentom, ki si takšnega nakupa ne morejo ali pa ne zmorejo privoščiti.

Trg dela 

1. Brezposelnost mladih se je povečala bolj kot splošna brezposelnost. Večina mladih  ni upravičena do nadomestila za primer brezposelnosti (ker so iskalci prvih zaposlitev ali pa zato, ker so delali v prekarnih oblikah dela in zato ne dosegajo formalnih kriterijev) – manj kot 10 odstotkov vseh brezposelnih mladih je upravičenih do nadomestila za primer brezposelnosti. Prav tako manj kot 50 odstotkov brezposelnih mladih dobiva socialno denarno pomoč. To pomeni, da večina mladih ne dobiva prav nikakršne pomoči in je sploh vprašljivo, kako se ti ljudje preživljajo.

• Predlagamo oblikovanje novih ukrepov, s katerimi bo mogoče razširiti krog upravičenosti do pomoči predvsem na te mlade. Taka je tudi praksa nekaterih drugih držav, in sicer s ciljem večje socialne varnosti, kar tudi v skladu z Evropskim stebrom socialnih pravic. Podoben ukrep je bil v vmesnem času že uveljavljen (PKP3), vendar je trajal le 3 mesece. Zato predlagamo, da se enak ukrep vzpostavi ponovno in traja vsaj pol leta oziroma dokler brezposelna oseba ne najde druge zaposlitve ali se vključi v kakšen drug program aktivne politike zaposlovanja. 

2. Vedno več je pozivov po uporabi študentskega dela v najbolj ogroženih sektorjih, predvsem v javnem , ki je kadrovsko podhranjen. Mlade se tako s študentskim delom lahko izkorišča tudi kot poceni delovno silo, s čimer odgovorni poskušajo (neuspešno) krpati kadrovsko podhranjenost, ki je nastala zaradi več let trajajočih varčevalnih ukrepov. To anomalijo je mogoče zaznati predvsem na področjih vzgoje in izobraževanja ter zdravstvenega sektorja. Vlada vzpostavila klicne centre za informiranje državljank in državljanov o epidemiji novega koronavirusa ter vladnih ukrepih, v njih pa delajo predvsem študentje. Tam so razmere za delo zadovoljive ter plačilo solidno, a je na nekako absurdno, da mladi prevzemajo tako veliko breme nase. Poleg dostojnih delovnih razmer je treba tem mladim nuditi tudi pomoč in mentorstvo.

Za delo v ogroženih sektorjih predlagamo, da se zagotovi:

• dostojno plačano študentsko delo in dodatke za študentke in študente, ki se na pozive za delo tudi odzovejo ,
• dodatke za redno zaposlene, ki delajo v teh sektorjih (ker če so že redno zaposleni premalo plačani, bi bilo nepravično, če se samo študente več plača),
• ustrezne kadre, kar je treba zagotoviti z novimi zaposlitvami in pripravništvi – predvsem v javnem sektorju (zdravstvo, vzgoja in izobraževanje, DSO). Očiten primer tega je na področju vzgoje in izobraževanja, kjer že od leta 2013 niso bila razpisana pripravništva (kljub temu, da bi po zakonu morala biti vsako leto).

3. Še vedno ni popravljena krivica, ki jo je vlada naredila s prejšnjimi zakoni za odpravo posledic epidemije, in sicer je popolnoma spregledala določene kategorije delavk in delavcev  ter jim ni nudila nikakršne ali ne zadostne podpore zaradi izgube dohodkov. Gre za honorarne delavke in delavci, ki so delali prek avtorskih in podjemnih   pogodb in niso dobili popolnoma nobene pomoči. Gre zadijake in študente, ki so dobili zgolj enkratni dodatek, ki nikakor ne more odražati realne izgube dohodka tistih, ki so delali prek študentskega dela. Študentje so torej v zadnjem pol letu dobili 150€ enkratnega dodatka, medtem, ko je njihov upad prihodkov v zadnje pol leta mnogo večji.  

Predlagamo, da se zagotovi:

• mesečno nadomestilo upravičencem in upravičenkam do opravljanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov (študentskega dela), ki so v preteklih 12 mesecih opravljali študentsko delo, in sicer v višini 80 odstotkov povprečnega mesečnega dohodka. Tudi njim je treba zagotoviti pomoč, pri tem pa jih moramo opredeliti  kot delavke in delavce, saj so tudi oni utrpeli izgubo prihodkov,
• finančno nadomestilo za izpad prihodkov tudi prekarnih delavk in delavcev –po principu univerzalnega dohodka kot velja za samostojne podjetnike. Vsak delavec  oziroma delavka, ki je zaradi koronakrize utrpel izgubo dohodka, bi moral biti upravičen do denarne pomoči, ne glede na to, v kakšni obliki dela je delo opravljala. 

4. Znotraj prihajajočega večletnega finančnega okvira, v okviru katerega  bo tudi uveljavljeno  okrepljeno Jamstvo za mlade, naj se pripravi več kakovostnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Pri oblikovanju teh ukrepov naj sodelujejo tudi predstavnice in predstavniki mladih oziroma naj pri tem odgovorni jasno zagotovijo sodelovanje socialnih partnerjev in vseh akterjev, ki že od leta 2013 sodelujejo v vladni delovni skupini Jamstvo za mlade. Ukrepi naj bodo prilagojeni različnim ciljnim skupinam in njihovim potrebam. Predstavljajo naj kakovostno priložnost za mlade, naslavljajo naj trenutno krizno stanje, a naj bodo vseeno strateško naravnani, da  ne bodo vodili v povečanje prekarnosti in v zgolj kratkoročne rešitve.

5. Poveča naj se sredstva za javna dela. Javna dela predstavljajo pomembnem mehanizem za spodbujanje zaposlovanja. Ker se vedno bolj povečuje tudi dolgotrajna brezposelnost mladih in ker je treba ustvarjati nova delovna mesta in spodbujati delodajalce k zaposlovanju, naj država s povečanjem sredstev za javna dela aktivneje pomaga, in sicer s povečanjem sredstev za javna dela. S tem naj se v javna dela vključi več ljudi, hkrati pa naj se zviša tudi delež državnega sofinanciranja .

6. Mladi zaradi pomanjkanja izkušenj velikokrat ne morejo konkurirati na trgu dela. Ker pa je priložnosti premalo, mladi omenjenih izkušenj ne morejo dobiti in se tako vrtijo v začaranem krogu.
Vzpostaviti je treba posebno shemo za zaposlovanje mladih in za takojšen vstop na trg dela po zaključku izobraževanja. Za čim hitrejši vstop na trg dela se naj  iskalcem prve zaposlitve omogoči subvencionirane zaposlitve, ki naj traja vsaj 12 mesecev, del plače pa naj subvencionira država. Ukrep naj bo prilagojen tako za javni kot zasebni sektor, pogoj pri potencialnih delodajalcih pa naj bo, da zagotavljajo mentorstvo in možnost usposabljanja ter izobraževanja na delovnem mestu. Tovrstna priložnost bo mnogim mladim na trgu dela omogočila nabiranje prvih delovnih izkušenj, s čimer bodo izboljšali lastno zaposljivost.

7. Pomanjkanje možnosti za ustvarjanje novih zaposlitev v gospodarstvu ne vzpodbuja optimizma za zaposlovanje mladih. Na drugi strani imamo nevladni sektor oziroma sektor civilne družbe, ki je kadrovsko podhranjen, obenem pa nujno potrebuje in želi ustvariti nove zaposlitve, a finančno tega sam ne more zagotoviti, saj deluje v javnem interesu in večinoma neprofitno. Predlagamo spodbujanje zaposlovanja v organizacijah civilne družbe in v mladinskih organizacijah. V nevladnih organizacijah je v Sloveniji zaposlenih izjemno malo ljudi (v primerjavi z evropskim povprečjem) in zato ta sektor predstavlja ogromen potencial za zagotavljanje novih delovnih mest. S pomočjo države in evropskih sredstev je treba vlagati v ta sektor ter zagotoviti subvencije za zaposlovanje. Predvsem mladim, ki prvič vstopajo na trg dela, organizacije mladinskega sektorja nudijo primerno učno okolje in nabiranje izkušenj.

8. Povečati je treba sredstva za ukrepe, ki  nudijo mladim možnost spoznavanja s konkretnim delovnim mestom in delodajalcem ter nabiranje praktičnih izkušenj, kot so npr. usposabljanje na delovnem mestu in delovni preizkus. Mladim naj se s tem omogoči usposabljanje pri delodajalcu, ki naj pozneje vodi v zaposlovanje, kjer se delodajalčevo mentorstvo nadaljuje. Za usposabljanje naj mladi dobijo primerno plačilo (ne zgolj dodatek za aktivacijo), delodajalec pa potencialno subvencijo za zaposlitev oziroma finančno nadomestilo za izvajanje mentorstva. To bo delodajalce spodbudilo k vlaganju v mlade, v prenos znanja na mlade (mentorstvo) in konec koncev k zaposlovanju  in uvajanju mladih v konkretne delovne naloge.

9. Pripravništev  v državno reguliranih poklicih odgovorni že od zadnje finančne krize ne razpisujejo redno. Na področju pripravništev tako še vedno velja Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). V času epidemije se je to izkazalo za slabo, saj je sploh na področju vzgoje in izobraževanja prišlo do pomanjkanja kadra. Posledica tega je, da redno zaposlene strokovne delavce nadomeščajo delavci in delavke, ki delajo v prekarnih oblikah dela.

• Predlagamo, naj se nemudoma ponovno vzpostavi sistem pripravništev za vse državno regulirane poklice in prekliče ZUJF, ki delovanje sistema pripravništev omejuje. To še posebej  velja za področje socialnega varstva ter vzgoje in izobraževanja.
• Za nadomeščanja začasno odsotnih strokovnih delavcev naj se s pripravniško pogodbo ali s pogodbo o zaposlitvi za določen čas pridobivanje delovnih izkušenj najprej omogoči tistim, ki so že dosegli izobrazbo, nimajo pa še dovolj delovnih izkušenj za pristop k strokovnemu izpitu. 
• Vsem kandidatom je treba omogočiti brezplačno opravljanje strokovnega izpita, ne glede na njihov status na trgu dela in področje dela. 
• Na področju vzgoje in izobraževanja naj ministrstvo za izobraževanje znanost in šport v kvoto ur za pristop k strokovnemu izpitu v celoti upošteva vse ure pedagoške prakse, ki jih je študent opravil v času študija. 
• Država naj dokončno prepove volonterska pripravništva na področju pravosodja in takoj vpelje nov sistem pripravništev za to področje. Prav tako naj vsem kandidatom za pripravništvo na podorčju pravosodja omogoči enakopravno in nediskriminatorno obravnavo, ki ne temelji na prednostnih listah. 

Stanovanjska problematika

Področje stanovanjske problematike tudi v času epidemije COVID-19  še vedno ostaja neurejeno. Menimo, da so se bivanjske razmere (predvsem mladih) še  poslabšale. Veliko mladih si namreč ne more privoščiti  lastnega stanovanja in zato živi (pretežno) v najemnih , ki pa so (tudi zaradi) izpada dohodkov pri mnogih draga in neurejena. Prav tako ugotavljamo, da je še vedno neurejeno področje bivanjskih razmer študentov, zato  predlagamo naslednje ukrepe:

• vlada naj nemudoma ustavi deložacije iz študentskih domov ter omogoči študentom,  da se vselijo nazaj.. Za obdobje nezmožnosti bivanja v študentskih domovih naj država najemnikom izplača odškodnino,
• takojšnjo uvedbo progresivnega nepremičninskega davka, ki naj služi kot nadaljnji sistemski vir za financiranje gradnje novih javnih najemnih stanovanj,
• financiranje analiz s stanovanjskega področja (npr. analiz, ki bi pokazale, koliko je praznih/nekoriščenih stanovanj po celotni državi; analize, ki bi opredelile natančne stanovanjske potrebe državljank in državljanov …),
• financiranje najemnin pri zasebnikih iz sredstev za okrevanje po že izdelanih kriterijih kot za javna stanovanja in/ali uvedba moratorija na najemnine,
• zagotovitev namestitev za brezdomne,
• čimprejšnje sprejetje stanovanjskega zakona, s katerimbomo ustanovili službo za pomoč pri najemu ter zamenjavi stanovanj. Vzpostavi naj se služba, ki bo pomagala pri zagonu skupnostnih oblik bivanja mladih in starejših generacij
• Po koncu koronakrize pa na področju stanovanjske problematike in bivanjskih razmer  predlagamo:
• izgradnjo najmanj 30.000 novih javnih najemnih stanovanj do leta 2030 ter 6.000 stanovanj prekneprofitnih stanovanjskih skupnostnih oblik bivanja,
• ureditev sistema javnega prevoza (naj urbanizacija ne poteka zgolj po linijah prometnih koridorjev)
• v Sloveniji je cca. 11.000 večetažnih zgradb brez dvigal. To ni problem samo starejših ali hendikepiranih, temveč tudi mladih družin. Predlagamo, da  se v okviru EKO sklada namenijo sredstva za reševanje te problematike. 

Kultura in umetnost

V Sindikatu Mladi plus ugotavljamo, da je bilo področje kulture v času epidemije COVID-19 eno izmed najbolj prizadetih. Večino ali vse kulturne prireditve so bile zaradi izrbuha novega koronavirusa odpovedane ali preložene na nedoločen čas po epidemiji. Na področju kulture so mnoge delavke in delavci (tudi mladi), ki ne morejo izpolnjevati svojega poslanstva oziroma opravljati svojega dela. Kljub temu, da je država skozi že predlagane ukrepe delno pomagala kulturnim delavkam in delavcem, menimo, da bi bilo nujno potrebno prizadetim v kulturnem sektorju še dodatno pomagati, saj bodo kulturne dejavnosti med zadnjimi, ki jih bodo sprostili.

Zato za področju kulture predlagamo:

• vzpostavitev modela kulturnih vavčerjev: Spodbujanje potrošnje z vavčerji po zgledu turističnih bonov/vavčerjev,
• uvedbo kulturnih vrednotnic oziroma bonov (s časovno omejenim trajanjem) za koncerte, predstave in druge prireditve namesto vračila že plačanih dogodkov,
• da bi lahko s premišljenimi ukrepi  določene dejavnosti odprli in bi se del dogodkov v dovolj veliki prireditveni infrastrukturi lahko izvajal,  pozivamo ministrstvo za kulturo, naj pripravi strategijo/načrt premišljenega odpiranja dejavnosti ter oblikovanje smernic za odpiranje prizorišč: ministrstvo je tisto, ki povezuje stroko in deležnike pri skupnem oblikovanju smernic za odpiranje kulturnih prizorišč,
• avtomatsko podaljšanje že pridobljenih statusov samozaposlenih v kulturi, ki potečejo v času od marca 2020 do obdobja, ko virus ne bo več omejeval kulturnih dejavnosti in (s tem) izpolnjevanja pogojev za pridobitev statusa. Predvsem pa je treba podaljšati/omogočiti pridobitev statusa tistim, ki v COVID-19 časih zaključijo študij na eni izmed umetniških akademij, ki  bi se jim podelilo status avtomatično, skupaj s pokritjem prispevkov in temeljnim mesečnim dohodkom. Nujna je zagotovitev lažjega prehoda na trg dela za generacije, ki v teh časih zaključujejo različne umetniške akademije oziroma zagotovitev  statusa pod lažjimi pogoji, ker bodo drugače ostali brez vsega: prav tako pa bo kultura v takem finančnem pomanjkanju po epidemiji, da je vprašanje če bodo gledališča sploh zaposlovala nove kadre.
• znižanje kriterijev za dodelitev plačila prispevkov, ker bo vsaj eno leto brez dejavnosti, zato kulturniki ne bodo zmogli zbrati enakega števila točk kot v časih, ko se je normalno izvajalo programe v kulturi (z 80 na 70 točk),
• pravico samozaposlenih v kulturi do državnega plačila prispevkov in temeljnega mesečnega dohodka za samozaposlene (v kulturi) – predvsem za mlade. 

Okolje in zelena delovna mesta 

V preteklem letu smo bili predvsem priča uspešnim poskusom uničevanja narave  (s sistematičnim zatiranjem nevladnih organizaciji), zato  lahko vsekakor trdimo, da pri reševanju koronakrize ni bilo  nikakršnega fokusiranja na reševanja podnebne krize direktno ali vsaj posredno.. Zato smo se na Sindikatu Mladi plus osredotočili tudi na te vidike reševanja koronakrize: zanimalo nas je, kakšne možnosti udejstvovanja imajo mladi pri reševanju podnebne krize, koliko je zelenih delovnih mest in nasploh koliko je možnosti za življenjsko, študijsko in delavsko delovanje v sferah okoljevarstva, odrasti* in podnebne pravičnosti**.

Na področju okolja in zelenih delovnih mest predlagamo:

• vzpostavitev zelenega investicijsko-razvojnega sklada oz.  Nacionalne okoljske sužbe.  Slednja naj služi financiranju izvajalcev in  različnim akterjem, ki omogočajo izobraževanja za prekvalifikacijo in pridobivanja novih znanj ter zaposlovanje na področjih, ki so pomembna za vzdrževanje ekosistema, biodiverzitete, kakovostnih ponorov CO2 in inovativno zmanjševanje izpustov kakor tudi vpliv na okolje in (zemeljski) biosistem. Konkretneje in izvedljivo takoj, pospeši oz. ponovno naj se zažene projekt zelenih delovnih mest, voden s strani Ministrstva za okolje in prostor ter Zavoda RS za zaposlovanje ter financiran s strani Podnebnega sklada. Ta je predvidel dva programa – zelena javna dela in spodbude za zaposlitev na zelenih delovnih mestih. Prihajajoči koronski paketi naj pomembno povečajo sredstva in pospešijo delo na teh projektih. V luči naraščajoče brezposelnosti naj ta zelena javna dela postanejo zagotovljena zelena delovna mesta (t. i. green job guarantee) z dostojnim plačilom in vsemi zagotovljenimi delavskimi pravicami. Ker je ukrep proticikličen, bo ob  pozitivnih socialnih in okoljskih učinkih koristil tudi povečanju agregatnega povpraševanja in stabilizaciji javnih financ. Študije kažejo, da bi lahko ob resni podpori vlade imeli v nekaj letih v Sloveniji do 250.000 zelenih delovnih mest na področjih ekološkega kmetijstva, gozdno-lesne verige, ravnanja z odpadki, obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije.
• razmislek o načinih spodbujanja delovanja, življenja in dela mladih na podeželju. Mlade generacije želijo sooblikovati svoj življenjski prostor; participatorni proračuni po občinah se kažejo kot uspeh in nasploh je vse več želje mladih po demokratičnemu odločanju. Predlagamo oblike zakonodajne in finančne spodbude za mlade kmetovalce, ki želijo delovati v skladu z odrastjo, podnebno pravičnostjo in reševanjem podnebne krize, tako da ustvarjajo zadruge, skupnostno kmetovanje in inovativne alternativne načine produkcije (hrane, živil, materialov) ter reprodukcije (kulture). V poštev pride tudi oddajanje zelenih površin in spodbujanje neuporabljenih površin, ki so v privatni lasti za renaturalizacijski proces, ki učinkovito izboljšuje ekosistem in hrani CO2 – to ne pomeni odvzema privatnih zemljišč, temveč zgolj ustvarjanje možnosti, da lastniki zasebnih površin sodelujejo z mladimi, ki so entuziastični, polni znanja in želijo smotrno pripomoči k reševanju podnebne krize,
• spodbujanje nastanka mentorskih programov za izobraževanja mladih podjetij in delodajalcev ter drugih  institucij. Posodabljanje šolskih in študijskih programov na vseh področjih izobraževanja  – skladno s strategijami za ohranjanje okolja oziroma v skladu s  podnebno pravičnostjo. Opozarjamo, da bi študentom s pridobivanjem kakovostnih praktičnih znanj v sodelovanju z delavsko aktivno populacijo, omogočili preplet teoretičnega znanja in tako že za čas študija pripomogli k ključnim družbenim vprašanjem, kakor tudi sami pridobili dovolj motivacije, izkušenj za delo v prihodnje,
• vzpostavitev novih razpisov iz evropskih sredstev za usmerjanje organizacij, šolskih institucij v proaktivno participacijo pri reševanju problematike in podprtje zanimanja za okoljevarstvo, podnebno krizo: npr. štipendiranje, novi študiji ter uveljavljanje kakovostnega znanja na vseh izobraževalnih ravneh o podnebnih spremembah, podnebni pravičnosti. Nastati morajo tudi praktična usposabljanja na področju reševanja podnebne krize,
• oblikovanje digitalne skupnosti oziroma državne platforme za krepitev socialnega dialoga (strukture, ki omogočajo soodločanje in premišljevanje) za okoljevarstvo, biodiverziteto, reševanje podnebne krize. Vsebuje naj primarno informacije o delovnih mestih, ki so na voljo, kakor tudi informacije o možnosti pridobivanja prekvalifikacij in znanja. Omogočiti je treba dostop prizadevnim nevladnim organizacijam, ki lahko na mestu izobražujejo in informirajo ter sodelujejo z ministrstvi, kakor tudi prostor za diskusijo z državljankami in državljani in njihove pobude,
• kot opozarjajo mednarodne institucije, pokoronska obnova ne sme poslabšati stanja okolja, temveč prispevati k zmanjšanju pritiskov in obnovi ekosistemov. Zato mora pokoronska zakonodaja zvišati okoljske standarde in cilje ter povečati nadzor nad izvajanjem okoljske zakonodaje. Te spremembe se morajo med drugim dotikati blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe ter ohranjanja, izboljšanja in širjenja rečnih, travniških, gozdnih in drugih ekosistemov. Za preprečitev nenamernih in nepričakovanih negativnih posledic koronskih ukrepov na okolje in naravo naj pristojne institucije (ARSO in druge) spremljajo vpliv ukrepov na okolje ter v primeru (prekomernih) negativnih učinkov predlagajo spremembe,
• BDP kot merilo gospodarske aktivnosti predstavlja usmeritev vladnih politik  ter vsebuje velike okoljske in socialne pomanjkljivosti, naj se vpliv ukrepov meri preko celovitejših izračunov družbene in okoljske dobrobiti (Genuine progress indicator, Human development index, Sustainable development index, ipd.). Tako je na primer Nova Zelandija opustila meritev BDP ter začela svoje politike usmerjati glede na Living Standards Framework, ki celoviteje zaobjame resnično dobrobit prebivalk in prebivalcev Nove Zelandije. Podobno naj stori tudi Slovenija,
• koronsko državno pomoč naj se v industriji in drugih panogah veže na spoštovanje socialne in okoljske zakonodaje ter na okoljske, naravovarstvene in podnebne cilje v skladu s Pariškim podnebnim dogovorom, Evropskim zelenim dogovorom in Strategijo EU za biotsko raznovrstnost. Konkretneje in če podamo nekaj primerov, prejemniki državne pomoči naj bodo v določenem obdobju po prejemu pomoči obvezani in na različne načine spodbujeni k uvajanju energetskega managementa v podjetjih, uvedbi sistema ISO 50001, izvedbi v okviru energetskih pregledov identificiranih naložb ter k večjemu zajemu in izrabi odpadne toplote in samooskrbe iz obnovljivih virov energije,
• zelena davčna reforma: v zadnjih letih so okolju škodljive subvencije na letni ravni znašale 135-500 milijonov EUR. V luči okoljske krize in mnogoternih pozitivnih učinkov smiselne zelene davčne reforme predlagamo, da koronski paketi predstavljajo začetek celovite zelene davčne reforme. Postopno in planirano naj se ukine okolju škodljive subvencije in na drugi strani zniža davke na delo – tako bodo dosegli višjo zaposlenost, večjo konkurenčnost, večjo snovno učinkovitost ter zmanjšali pritiski na okolje. Osnovo sprememb lahko predstavlja vladno poročilo Zelena proračunska reforma: okoljski in javnofinančni vidik spodbud v Sloveniji,
• povečanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih: najboljša in najcenejša je tista energija, ki se ne potroši. Ukrepi učinkovite rabe energije (npr. energetska sanacija stavb) pomenijo tudi znižanje stroškov gospodinjstev, kar ima še posebej velik pomen v prihajajočih zimskih mesecih. Zato naj prihajajoči koronski ukrepi okrepijo delovanje Ekosklada na področju energetske učinkovitosti ter povečajo naj se sredstva za namen izvajanja dotičnih projektov. Še posebej naj se pospeši delo z najrevnejšimi in najbolj pomoči potrebnimi (v ta namen naj se okrepi mrežo ENSVET in Centre za socialno delo, izboljša sodelovanje z nevladnimi organizacijami ter posledično poveča sredstva za pomoč najranljivejšim). Ker je izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije delovno intenzivno in v veliki meri poteka na licu mesta, bo takšen ukrep imel velik pozitiven učinek na zaposlenost po vsej Sloveniji,
• za dosego evropskih in mednarodnih zavez ter preprečitve podnebnega zloma bo potrebno med drugim pospešiti gradnjo sončnih in vetrnih elektrarn (OVE). Ker skupnostni pogosto nasprotujejo takšnim investicijam, saj od njih nimajo praktično nič, naj se država z vso vnemo posveti ukrepom za spodbujanje energetskih objektov v rokah posameznikov, skupnosti, manjših podjetij in občin. Z demokratizacijo energetike bodo presežki in drugi pozitivni učinki energetskih objektov ostali v sami skupnosti, namenjeni pa bodo zadovoljevanju skupnostnih potreb (obnovi vrtcev, pomoči starejšim, ipd.). S  tem bodo imele skupnosti interes za takšne energetske projekte in posledično bomo doživeli razcvet skupnostnih sončnih elektrarn. Ob tem bomo zagotovili nova zelena delovna mesta ter razvoj zelenih storitev in industrij. Konkretno, vlada naj med drugim ustanovi projektno pisarno za administrativno pomoč pri izvajanju projektih sončnih in vetrnih elektrarn, vzpostavi investicijske spodbude za širjenje OVE ter zagotovi ugodna posojila za takšne projekte,
• države na periferiji globalnega sistema so zaradi novega koronavirusa še posebej močno prizadete. Zato naj se vlada pridruži nekaterim državam, organizacijam in gibanjem za odpis vsaj dela korona-dolgov po svetu ter poveča podnebna sredstva za mednarodne podnebje projekti. Slednje je še toliko bolj upravičeno, saj sredstva ob upoštevanju zgodovinskih emisij in stopnje razvoja trenutno ne odražajo pravičnega deleža naše države. Mednarodni podnebni projekti naj zasledujejo delavkam, skupnostnim in naravi prijazen razvoj,
• kot opozarjajo tudi Mladi za podnebno pravičnost je treba nasloviti onesnaževalce, ki so množično pripomogli k visokim izpustom CO2 in uničevanju biodiverzitete, kar so večinoma delodajalci. Potreben je kritičen premislek o tem dejstvu in v skladu s tem vpeljati višjo obdavčitev na dohodek takšnih podjetji oziroma korporacij. Ta zeleni davek naj služi kot sredstvo za spodbujanje pravičnega prehoda,
• večja in kakovostnejša podpora (dostopne subvencije namenjene manjšim kmetijam) mladim kmetovalcem in kmetovalkam, ki delujejo v skladu s strategijami reševanja podnebne krize in vzpostavljanje kvalitetnega diskurza z le temi. Naj se prav tako poveča dostopnost kmetov do znanosti in strokovnih delavcev, kar tudi pomeni ponoven premislek financiranja slovenske stroke,
• ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v državni upravi, v naravovarstvenih sferah; trenutno to delo opravljajo aktivisti, nevladne organizacije in posamezniki – pri tem ni zaznati državne strukture, ki bi kakovostno naslavljala podnebne spremembe. Pozivamo k vzpostavitvi odbora (v parlamentu) ali direktorata (na MOP) posebej za podnebne spremembe,
• pozivamo k ustvarjanju konkretnih strategij, s katerimi bodo lokalne skupnosti lahko uspešno naslovile podnebno krizo in ustvarile kakovostna delovna mesta v skladu z zaščito ekosistema.