Organizacije Sindikat Mladi plus, Mladinski svet Slovenije (MSS), Inštitut 8. marec in Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) smo v preteklih dneh in tednih pristojna ministrstva in Vlado Republike Slovenije neuspešno opozarjale na posledice omejevalnih ukrepov zaradi širjenja bolezni COVID-19 ter predlagale ukrepe za izboljšanje socialnega položaja mladih.
Ministrstva, še posebej ministrstvo za delo, in vlada se na predloge niso odzvala, ukrepov pa ne predlagala. Zato smo, da bi nas pristojni odločevalci slišali, danes na daljavo organizirali novinarsko konferenco, na kateri smo povedali več o svojih predlogih ključnih ukrepov in pozvali vlado, naj jih umesti v pripravo novega zakona:
ZAGOTOVI NAJ SE MESEČNO NADOMESTILO UPRAVIČENCEM do opravljanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov (ŠTUDENTSKEGA DELA), ki so v preteklih 12 mesecih opravljali študentsko delo, in sicer v višini 80 odstotkov povprečnega mesečnega dohodka. Tudi njim je treba zagotoviti pomoč in opredeliti jih moramo kot delavke in delavce, saj so tudi oni utrpeli izgubo prihodkov.
DODATEK ZA ŠTUDENTE NAJ BO ZA VSE ŠTUDENTE
Med najbolj ogroženimi skupinami študentov so zaradi višjih stroškov študija in bivanja tudi izredni študenti, katerih primarni status je status študenta, tuji študenti ter slovenski študenti, ki študirajo v tujini. Omenjene skupine študentov so trenutno iz neznanih razlogov izključene iz prejemanja dodatka za študente po 58. členu Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Ti študenti so z rednimi študenti izenačeni glede pravic in obveznosti, ob tem pa velja, da so (predvsem izredni, pogosto pa tudi tuji študenti) za študij dolžni plačevati šolnino. Zato predlagamo, da se med upravičence za prejemanje dodatka vključi tudi izredne študente, slovenske študente, ki študirajo v tujini in tuje študente, ne pa tudi študente, ki so v delovnem razmerju, opravljajo samostojno registrirano dejavnost ali so vpisani v evidenco brezposelnih oseb. Tem posameznikom so že namenjeni drugi ukrepi v sprejetem ZIUZEOP. Prav tako predlagamo, da je izredni dodatek izplačan za vse mesece, za katere bo veljala razglasitev epidemije COVID-19.
DODATNO naj se opredeli tudi DODATEK ZA ŠTUDENTE S POSEBNIMI POTREBAMI
Tudi študenti invalidi so v obdobju razglašene epidemije COVID-19 v specifičnem in še posebej težkem položaju, in sicer zaradi oteženega dostopa do asistence ter manjših možnosti koriščenja storitev, ki so jih kot študenti s posebnimi potrebami deležni.
IZBOLJŠA NAJ SE UKREPE S PODROČJA SUBVENCIONIRANE ŠTUDENTSKE PREHRANE
Že obstoječim lokalom, ki v sistemu trenutno ne nudijo dostave, naj se jim ta omogoči. Trenutno je v sistemu 37 ponudnikov, ki nudijo dostavo. Od tega jih je dejansko v prvem delovnem tednu (16.3. – 20.3. 2020) nudilo le 20. Omogoči naj se sprostitev štiriurne blokade med dvema zaporednima unovčenima subvencijama ter možnost unovčevanja dveh subvencij hkrati. S tem se tudi sledi vsem ciljem ukrepov za zmanjševanje kontakta med dostavljalcem in kupcem, v tem primeru študentom. Na ŠOS predlagamo, da se lahko unovči štiri subvencije na dan. Predvsem gre za komplementaren ukrep glede na prejšnji predlagan ukrep. Predlagamo tudi prenašanje subvencij za več kot dva meseca, saj je realna povprečna mesečna poraba dobrih 6 subvencij na mesec. Ukrep gre predvsem v smeri, da se omogoči tistim, ki se v veliki meri poslužujejo študentke prehrane, predvsem ranljivejšim skupinam (socialno ogroženi, študenti invalidi (večja poraba dostav), starši študenti) in nenazadnje tujim študentom, ki jim je to še skoraj edina možnost prehranjevanja, čim širša možnost prehrane. Teh skupin koristnikov je bilo v preteklih tednih po naših podatkih tudi največ.
ZAGOTOVI NAJ SE POMOČ MLADIM IN ŠTUDENTOM, KI ŽIVIJO V NAJEMNIŠKIH STANOVANJIH
Pozivamo vlado, da oblikuje ukrepe za reševanje stanovanjske problematike, ki se bo za mnoge ob tej krizi samo še poglobila. Predlagamo pomoč mladim, ki živijo v najemniških stanovanjih na trgu, z zamrznitvijo najemnin za čas trajanja epidemije ali s podelitvijo dodatka za študente, ki z najemno pogodbo izkažejo stroške najema. Smiselno bi bilo razmisliti tudi o možnostih uporabe prostorov v praznih mladinskih hotelih in podobnih kapacitetah.
ŠTUDENTE NAJ SE OPROSTI PLAČILA VSEH STROŠKOV ŠTUDENTSKIH DOMOV OD MARCA NAPREJ
Študentje in študentke naj bodo za čas epidemije upravičeni do 100-odstotnega opravičila plačevanja stanarine in drugih stroškov v študentskih zavodih. Nujno jih je oprostiti plačevanja vseh stroškov, saj je znesek za študentske domove sestavljen iz različnih stroškov (voda, elektrika itd.) in stanarine (najem sobe). Veliko mladih se je moralo izseliti iz študentskih domov, zato jim ti trenutno ne zagotavljajo storitev in nepravično bi bilo, da bi morali mladi zanje plačati. Po vzoru vrtcev in šol, ki v tem času ne bodo zaračunavale svojih storitev, naj odgovorni odpišejo stroške tudi za primer študentskih domov.
DODATNO naj se opredeli tudi DODATEK ZA ŠTUDENTSKE/MLADE DRUŽINE. Te niso nikjer opredeljene kot ranljive skupine, a glede na trenutne okoliščine zagotovo so. Njim je treba nameniti dodaten dodatek (ob vseh obstoječih), s katerim bi zavarovali njihovo ekonomsko in socialno stanje.
MLADE NAJ SE OPROSTI OPRAVLJANJA VAJENIŠTVA, PRAKTIČNIH USPOSABLJANJ IN PRAKS
Dijake, vajence in študente, ki morajo opravljati praktična usposabljanja ali prakse, naj se oprosti dela in tako zavaruje njihovo zdravje, vseeno pa naj se jim praktična usposabljanja prizna kot opravljena. Z vidika varstva zdravja dijakov, vajencev in študentov je nujno sprejeti tovrstno določilo, s katerim bomo preprečili, da bi mladi v času epidemije novega koronavirusa delali in s tem ogrožali svoje zdravje.
ODPIŠE NAJ SE ŠOLNINE IN DRUGE STROŠKE IZOBRAŽEVANJA
Fakultete, univerze in vlada naj odpišejo dolgove VSEM študentom in študentkam, ki se izobražujejo prek izrednega študija, prav tako pa naj jim do konca študijskega leta ne zaračunavajo stroškov izpitov, zagovorov in drugih obveznosti, ki prinašajo finančno breme. Tako študentke in študenti kot njihove družine bodo utrpeli upad dohodkov, zato bodo težje plačevali različne stroške. Izobraževanje tako ne sme postati (še bolj) nedostopno. Pozivamo vlado in fakultete, da v tem primeru solidarnostno prevzamejo stroške, povezane s študijem.
OPREDELI NAJ SE KRIZNI DODATEK ZA IZPOSTAVLJENOST, do katerega naj bodo upravičene vse delavke in delavci, ki v trenutnem času delajo v težkih razmerah.
Na nas so se obrnili različni mladi, študenti, ki trenutno delajo in pomagajo pri obvladovanju epidemije, a kljub delu zaradi njegove oblike (študentsko delo) niso upravičeni do dodatka. Gre za mlade, ki delajo npr. v zdravstvenem sektorju, v trgovinah (razkužujejo vozičke), in so tisti, ki so prvi izpostavljeni stikom z ljudmi in potencialnim okužbam. Ker so glede na prejšnji zakon omenjeni dodatki namenjeni samo delavcem, zaposlenim po pogodbi o zaposlitvi, ostro nasprotujemo dejstvu, da njihovi sodelavci študenti niso enako obravnavani. Ti študenti kljub svoji požrtvovalnosti in izpostavljenosti postajajo drugorazredni delavci, za katere sprejeti ukrepi ne veljajo.
ZAGOTOVI NAJ SE UNIVERZALNI MESEČNI DOHODEK ZA VSE PREKARCE
Ukrepe, predvidene za samozaposlene in postopek njihovega uveljavljanja, naj se vzpostavi tako, da bodo ti vključevali tudi delavke in delavce, ki opravljajo delo na podlagi pogodb civilnega prava (avtorske in podjemne pogodbe). Slednji so namreč povsem prezrti in zanje vlada ni pripravila nikakršnih ukrepov, s katerim bi jim nadomestili izgubljenih dohodek.
V sorazmernem deležu naj to velja tudi za popoldanske samostojne podjetnike in tiste, ki delajo na podlagi vrednotnic pri osebnem dopolnilnem delu.
KRITERIJI ZA UPRAVIČENOST DO MESEČNEGA UNIVERZALNEGA DOHODKA (ki veljajo za samozaposlene, kmete in verske uslužbence) NAJ SE SPREMENIJO TAKO, DA BO POMOČ LAŽJE DOSTOPNA
Pri kriterijih za upravičence je zakon precej neživljenjski in kaže na nerazumevanje položaja samozaposlenih ali drugih prekarnih delavk in delavcev (ki delajo na primer prek avtorske in podjemne pogodbe). Zakon predvideva primerjanje izpada dohodkov samo s februarjem 2020, kar je popolnoma nereprezentativno, saj ne smemo gledati samo na primerjavo s prejšnjim mesecem, ampak mora biti upoštevanih več kazalnikov. Obdobje dokazovanja izpada dohodka mora biti daljše, npr. v obliki primerjave s povprečjem leta 2019. Samozaposleni, honorarci, prekarci imajo namreč različne prilive: ni nujno, da delajo čisto vsak mesec in da vsak mesec dobijo točno določen prihodek. Nekateri imajo denimo več večjih projektov na leto in si s tem pokrijejo vse leto ali pa delajo projektno in so denimo februarja 2020 delali, ampak še niso izstavili računa, zato se šteje, kot da omenjenega meseca niso dobili nič prihodkov. Pogoj za upravičenost v obliki tako omejujočega kazalnika bi bil nepravičen, z njim pa ne bi rešili realnih razmer, v katerih so se znašli mnogi prekarci in prekarke. Omenjeni pač ne dobijo nujno honorarja vsak mesec, ampak ga lahko prejemajo zelo različno. Ker je skoraj vsak četrti samozaposleni že pred krizo živel pod pragom tveganja revščine, je treba kriterije za vračanje pomoči narediti bolj življenjske. Trenutno se samozaposleni namreč bojijo zaprositi za pomoč, saj bi se jim v primeru relativno uspešnega poslovanja v drugi polovici leta lahko zgodilo, da bi morali to pomoč vrniti. Da bi npr. lahko samozaposleni vrnil vseh 1750 evrov pomoči v obliki temeljnega dohodka, zato ker je v drugi polovici leta 2019 zaslužil 400 evrov na mesec, v drugi polovici leta 2020 pa bi zaslužil 501 evro na mesec, je nepredstavljivo. Zato morajo kriteriji za vračanje pomoči upoštevati višino dohodka, ki ga je samozaposleni prejemal, in sicer tako, da bodo sredstva vračali zgolj tisti, ki si bodo to zaradi boljšega materialnega položaja lahko privoščili.
ZAGOTOVI NAJ SE POMOČ SAMOZAPOSLENIM ZA KRAJŠI DELOVNI ČAS IN ZAPOSLENIM PO RAZLIČNIH PODLAGAH
Iz kroga prejemnikov in prejemnic pomoči so izključene mame in očetje, ki so zaradi varstva otrok do dopolnjenega tretjega leta prvega otroka in do dopolnjenega šestega leta drugega otroka sprejeli možnost uveljavljanja dela s polovičnim delovnim časom. Država je take zaposlitve spodbujala s plačilom polovice prispevkov za socialno varnost, drugo polovico pa so plačevali sami. Zato, ker so to možnost izkoristili, jim zdaj ne pripada nobena pomoč. Zakon pravi, da je do pomoči upravičen zgolj samozaposleni ali samozaposlena oseba, zavarovana po 15. členu ZPIZ-2, ki »ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi«. Ker pa so omenjene mame in očetje v obvezno zavarovanje delno vključeni tudi na podlagi drugega odstavka 19. člena ZPIZ-2, jih torej zakon iz prejemanja pomoči izključuje. Kljub izgubi dohodka tako ne bodo upravičeni ne do oprostila plačila prispevkov ne do temeljnega dohodka, s katerim bi lahko preživeli. Prav tako zaradi različnih zavarovalnih podlag pomoč v zadovoljivi ravni ne dosega posameznikov in posameznic, ki so delno zaposleni in delno samozaposleni. Obenem so iz upravičenosti do pomoči, ki sicer po zakonu pripada upokojencem, izključeni delno invalidsko upokojeni ter delno zaposleni posamezniki in posameznice.
ZAGOTOVI NAJ SE NADOMESTILO ZA BREZPLAČEN OZIROMA SUBVENCIONIRAN ŠOLSKI OBROK
Za veliko število osnovnošolcev in dijakov sta brezplačna oziroma subvencionirana malica ali kosilo ključna zato, da ne ostanejo lačni. Z zaprtjem šol teh subvencioniranih obrokov ne prejemajo več, kar pomeni dodatne stroške za že tako revna gospodinjstva. Tem družinam bi morala država zagotoviti dodatna sredstva v vrednosti subvencije za šolsko malico ali kosilo, ki jo sicer prejemajo.
Vlado pozivamo, naj omenjene ukrepe umesti v zakonodajo, ki jo trenutno pripravlja, prav tako pa, naj vzpostavi dialog z nami in drugimi organizacijami civilne družbe, ki se konstruktivno trudimo najti rešitve, s katerimi bi olajšali položaj najbolj ranljivih skupin. Mladi, študentje, prekarne delavke in delavci ne bomo dopustili, da še naprej ostanemo spregledani!
Skupna stališča zgoraj omenjenih organizacij, s katerimi si prizadevamo za izboljšanje ekonomskega in socialnega položaja mladih, študentov in prekarcev, lahko najdete tudi tukaj.
Objavljamo tudi posnetek novinarske konference:
Mladi, študentje, prekarne delavke in delavci ne smemo ostati spregledani
Organizacije Sindikat Mladi plus, MSS – Mladinski svet Slovenije, Inštitut 8. marec in Študentska organizacija Slovenije – ŠOS smo v preteklih dneh in tednih pristojna ministrstva in Vlado Republike Slovenije neuspešno opozarjale na posledice omejevalnih ukrepov zaradi širjenja bolezni COVID-19 ter predlagale ukrepe za izboljšanje socialnega položaja mladih.Pristojna ministrstva, še posebej ministrstvo za delo in vlada, se na predloge niso odzvala, ukrepov pa ne predlagala. Zato smo, da bi nas pristojni odločevalci slišali, danes na daljavo organizirali novinarsko konferenco, na kateri smo sporočili ključne ukrepe in pozvali vlado, naj jih umesti v pripravo novega zakona.
Objavil/a Mladi plus dne Petek, 10. april 2020
