Pogodba o zaposlitvi – na kaj je treba biti pozoren

Dočakal_a si tisti ‘usodni’ telefonski klic po opravljenem zaposlitvenem razgovoru, s katerim ti je delodajalec sporočil, da se je odločil zate in te misli zaposliti. Pred pričetkom dela moraš podpisati še pogodbo o zaposlitvi. Glede na to, da je zelo verjetno, da se s tovrstno pogodbo srečuješ prvič, smo zate pripravili nekaj nasvetov pred samim podpisom.

Ključni elementi pogodbe

Preveri, ali pogodba vsebuje naslednje elemente:

  • podatki o delodajalcu in delavcu;
  • datum nastopa dela;
  • naziv delovnega mesta s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi;
  • kraj opravljanja dela – če ni naveden točen kraj, velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca;
  • čas za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi.

Če gre za pogodbo o zaposlitvi za določen čas, mora biti zraven naveden tudi v zakonu predviden razlog za tako obliko zaposlitve. Najpogostejši razlogi zanjo so začasno povečan obseg dela, nadomeščanje začasno odsotnih delavcev in projektno delo. Vsi primeri, za katere je lahko sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, so sicer navedeni v 54. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).

  • letni dopust oziroma način določanja letnega dopusta: letni dopust v koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali delamo s skrajšanim ali polnim delovnim časom. Minimalno število dni letnega dopusta je odvisno tudi od števila delovnih dni v tednu. To pomeni, da znaša najkrajši dopust v koledarskem letu 20 dni, če pa delamo 6 dni v tednu je minimalni dopust 24 dni;
  • način izrabe letnega dopusta (v primeru zaposlitve za (ne)določen čas): ta element določa kdaj in na kakšen način porabimo letni dopust. Pri tem mora delodajalec upoštevati družinske obveznosti delavke oziroma delavca. Poleg tega imajo delavci in delavke, ki so starši šoloobveznih otrok, pravico izkoristiti dopust v času šolskih počitnic. Ne smemo pa pozabiti, da imamo pravico porabiti en dan dopusta kadarkoli želimo, vendar moramo o tem pravočasno obvestiti delodajalca. Dopust lahko porabimo v več delih, vendar mora pri tem en del dopusta trajati najmanj dva tedna. In pozor, »stari dopust« moramo nujno porabiti do 30. junija v naslednjem letu.
  • določilo, ali gre za zaposlitev s polnim ali krajšim delovnim časom;
  • dnevni ali tedenski delovni čas in razporeditev delovnega časa;
  • zneski osnovne plače v EUR: osnovna plača je bruto plača brez dodatkov za malico, prevoz in podobno);
  • drugi elementi plače, plačilno obdobje in način izplačevanja plače (v skladu z ZDR-1 je dan za izplačilo plače za pretekli mesec lahko najkasneje 18. dan v naslednjem mesecu);
  • dolžino odpovednih rokov: če smo pri delodajalcu zaposleni za čas do enega leta je odpovedni rok 15 dni, če pa smo zaposleni več kot eno leto je odpovedni rok 30 dni in se z vsakim dodatni letom zviša za 2 dneva. Sam odpovedni rok je lahko tudi daljši, če to določa pogodba o zaposlitvi ali kolektivna pogodba, vendar ne sme biti daljši od 60 dni. Odpovedni rok za osebo, ki je zaposlena pri istem delodajalcu več kot 25 let, pa je 80 dni – ponovno, lahko je tudi krajši, če tako določa pogodba o zaposlitvi ali kolektivna pogodba, vendar v tem primeru ne sme biti krajši od 60 dni;
  • navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca, oziroma navedba splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela: kolektivne pogodbe so pogodbe, ki so sklenjene predvsem na ravni dejavnosti, lahko pa se sklepajo tudi na ožji ravni kot podjetniške kolektivne pogodbe. Sprejemamo jih sindikati oziroma združenja sindikatov kot predstavniki delavk in delavcev ter delodajalci oziroma združenja delodajalcev kot predstavniki delodajalcev. Vsebina kolektivnih pogodb ureja pravice ter obveznosti delavcev in delodajalcev pri opravljanju dela. Kolektivne pogodbe praviloma prinašajo boljše pravice na delovnem mestu, kot jih določa zakon.

Konkurenčna klavzula

Treba je biti pozoren tudi na konkurenčno klavzulo – določilo, ki delavcu določen čas po prenehanju delovnega razmerja prepoveduje opravljanje del oziroma sklepanje poslov, ki za delodajalca predstavljajo konkurenco. To lahko traja največ 2 leti. Če spoštovanje klavzule ne prinaša zaslužka primerljivega s plačo, ki jo je delavec prejemal, mu je delodajalec dolžan izplačevati nadomestilo.

Rok za podpis pogodbe

Za podpis pogodbe o zaposlitvi imaš časa 3 dni.

Ko boš pogodbo podpisal_a, bo podpisano obveljalo, zato si pred podpisom vzemi čas: lahko jo vzameš domov in se po potrebi posvetuješ še s kom. Svetovanje pred podpisom pogodb pogosto nudimo tudi sindikati.

Dolžnosti delodajalca po podpisu pogodbe

Po podpisu pogodbe te je delodajalec dolžan prijaviti v obvezna zavarovanja z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar najkasneje pred začetkom opravljanja dela, z obrazcem M1 pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Gre za socialno, zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti.

! Kopijo prijave ti mora delodajalec izročiti v 15 dneh od nastopa dela.

Tvoje dolžnosti po podpisu pogodbe

Potem ko podpišeš pogodbo o zaposlitvi, so tvoje obveznosti naslednje:

  • obveščati delodajalca o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja (kot je na primer sprememba kraja bivališča) in o nevarnostih za življenje, zdravje ali za nastanek materialne škode (primer: zdravnik nam predpiše zdravila, ki vplivajo na naše psihofizične sposobnosti – označena z rdečim trikotnikom);
  • varovati poslovne skrivnosti;
  • upoštevati prepoved konkurence (obstoj morebitne konkurenčne klavzule);
  • predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela (potrdilo o pridobljeni izobrazbi, zdravniško potrdilo, potrdilo o nekaznovanosti, itd.);
  • prepoved škodljivega ravnanja (zakon določa, da mora delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, slednjo tudi povrniti).

Ob podpisu pogodbe o zaposlitvi, ti priporočamo, da se včlaniš tudi v primeren panožni sindikat. Njihov seznam najdeš na tej povezavi. Če pa te delodajalec sili v druge oblike dela (avtorska pogodba, podjemna pogodba, opravljanje dela prek s. p.), ali pa imaš dodatna vprašanja o pogodbi o zaposlitvi, se lahko obrneš na Sindikat Mladi plus – piši nam prek Facebook zasebnega sporočila ali na info@mladiplus.si.