Kaj dela Delo in kaj pričakovati – nasveti za novinarje

Na Sindikatu Mladi plus smo pripravili nasvete za delavce časopisne hiše Delo, pred podpisom pogodbe o zaposlitvi z agencijo za posredovanje dela.

Zaradi trenutnega dogajanja na časopisni hiši Delo smo na Sindikatu Mladi plus pripravili nekaj opozoril za vse tiste, ki se znajdejo v situaciji, kot so se znašli delavci in delavke časopisne hiše Delo. Pomembno je, da se pred sprejemom odločitve, kot je podpis kakršnekoli pogodbe, vsi zavedamo potencialnih posledic tega podpisa na druge možnosti, ki so nam morda na voljo.

Pozor! V primeru, da oseba sklene pogodbo z agencijo za posredovanje dela, se s tem odpove možnosti, da iztoži od Dela pogodbo o zaposlitvi za naprej.

Poleg tega opozarjamo na 30-dnevni rok za ugotavljanje obstoja delovnega razmerja, ki ga določa Zakon o delovnih razmerjih, ter na sodno prakso v tem primeru, ki pravi:

“Ko pa razmerje, za katerega tožnik uveljavlja oziroma navaja, da ima elemente delovnega razmerja, že preneha, lahko uveljavlja sodno varstvo le v roku iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, torej v 30 dneh od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice.”

Ta rok je prekluziven, kar pomeni da po njegovem izteku delovnega razmerja pri delodajalcu ne bo možno ugotavljati, začne pa teči od dneva, ko novinarju DEJANSKO preneha delovno razmerje pri delodajalcu oz. ko ta preneha z delom.

Kaj to pomeni v praksi na primeru Dela? Poglejmo si te dve možnosti, ki jih ima novinar:

● Novinar v roku 30 dneh od dneva, ko je prenehal z delom toži Delo in zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja ter sklenitev pogodbe o zaposlitvi pri Delu.
● Novinar sklene pogodbo o zaposlitvi z agencijo in kot napoteni delavec nadaljuje delo pri uporabniku Delo.

Glede na to, da je IRSD ugotovil elemente delovnega razmerja pri novinarjih, ki so prejeli prepovedne odločbe, je, v kolikor to novinar želi, prva opcija najbolj smiselna. Pri drugi gre za prekinitev vezi z Delom, s tem pa zgoraj opisane posledice.

Dodatna opozorila:

Primer delavk in delavcev, ki nimajo dokončane fakultete, torej imajo trenutno 5. stopnjo izobrazbe. Če gredo na agencijo in se na neki točki prekine pogodba med agencijo in Delom, obstaja možnost, da bo agencija kot “zamenjavo” novinarjem ponudila neko drugo delo, ki ustreza vrsti in ravni njihove izobrazbe. Agencije namreč napotujejo delavce kamorkoli, ne samo na ozko specializirano področje, kar za te novinarje pomeni prisilo za delo v nekem drugem sektorju, ali pa prekinitev pogodbe z agencijo.

Primer delavk in delavcev, ki se odločijo za tožbo za delovno razmerje. Če delavec v tej tožbi uspe, obstaja možnost, da ga Delo zaposli, a mu dodelijo nižji tarifni razred, ker gre formalno gledamo za “novega” zaposlenega. S sindikatom se nujno posvetujte o tem, kako zagotoviti, da se vam v tem primeru upoštevajo leta dela na Delu in sistem napredovanja.

Za konec: kar je zbrano zgoraj, so predvsem različni pomisleki in opozorila. Verjamemo, da ima vsakdo pravico do popolne obveščenosti o svojih možnostih, zato vas vse iskreno pozivamo, da se, preden podpišete pogodbo o zaposlitvi z agencijo ali sprejmete druge odločitve na tem področju, resno seznanite z morebitnimi posledicami take odločitve.

sindikat-mladi-plus-crno-bela