Zakon o ukrepih na področju pripravništva

Na Sindikatu Mladi plus, Mladinskem svetu Slovenije in Študentski organizaciji Slovenije smo pripravili mnenje o predlogu Zakona o ukrepih na področju pripravništva. Naše skupno mnenje smo poslali tudi vsem odločevalcem.

Zbrane organizacije Sindikat Mladi plus, Študentska organizacija Slovenije in Mladinski svet Slovenije nasprotujemo sprejetju predloga Zakona o ukrepih na področju pripravništva v obliki, ki je trenutno v obravnavi.
Ugotavljamo, da Zakon ne temelji na pravih dejstvih, saj ne vsebuje točnih podatkov o obsegu volonterskih pripravništev v Sloveniji. Ne obsega vseh področij oz. skupin, ki so podvržene opravljanju volonterskega pripravništva (medtem, ko so v obrazložitvi zakona vključene pripravnice in pripravniki, ki delujejo na ministrstvih, so večinoma spregledani tisti iz drugih institucij, ki so pod okriljem teh ministrstev).
Ključni deležniki niso bili vključeni v (sicer netransparenten) zakonodajni proces. Zakon ni usklajen s strokovno in drugimi javnostmi. Prav tako v predlogu zakona ni predvidenih sredstev, s katerimi bi se zagotovilo plačana pripravništva, kar mora biti osnovna posledica tega zakona.
Omenjeni predlog zakona bi prav tako posegal na različna področja, kjer pa zaenkrat še ni opravljena analiza s področja pripravništev. Vlada RS je decembra s sklepom naložila pristojnim ministrstvom, da “v čim krajšem času pripravijo spremembe področnih zakonov, ki dopuščajo volontersko pripravništvo in hkrati razmislijo o nujnosti obveznega pripravništva za samostojno opravljanje dela.”
Vprašanje odprave volonterskega pripravništva se je naslovilo že pred časom, kjer je prav tako SDS predlagala potencialne rešitve, a je koalicija v prvi obravnavi novele zakona o delovnih razmerjih, s katero je SDS predlagala ukinitev volonterskih pripravništev, izrazila nasprotovanje predlogu. Podprli so sicer cilj novele, saj so tudi sami proti neplačanim pripravništvom, a so menili, da način v noveli ni pravi.
Zdajšnji predlog zakona bistveno ne vsebuje boljše ureditve, ki bi temeljila na preverjenih dejstvih oz. analizah, zato ocenjujemo, da je predlog zakona pripravljen nestrokovno in ne bo zagotovil sistemske rešitve na področju vzpostavitve plačanih pripravništev.

Prav tako je v mnenju Zakonodajno pravne službe DZ zapisano, da so razlage pomanjkljive, da gre za temeljit poseg v več zakonov, s čimer tematika sega v več področij (najmanj 4 ministrstva), ter bistveno odstopa od pravno-sistemske ureditve, ki ureja plačilo za delo (plačilo za opravljanje pripravništva že ureja ZDR-1).

Kompleksnost tematike in predviden časovni okvir ne dopuščata amandmiranja predloga zakona na način, da bi le-ta postal sprejemljiv.
Zaradi tega je predlog zakona neprimeren in bo povzročil dodatno škodo na področju pripravništva.
Zato predlagamo, da:
1. Se trenutni predlog zakona ne sprejme.
2. Se takoj začne pripravljati nov predlog, za sistemsko ureditev plačanih pripravništev.
Zakonodaja mora biti urejena na način, da:
1. Se uredi področje volonterskih pripravništev, z zagotavljanjem plačanih pripravništev.

Ko se ukinejo volonterska pripravništva, je istočasno nujno zagotoviti zadostna sredstva za plačilo pripravnic in pripravnikov na vseh področjih. Ob tem morajo biti sredstva zagotovljena v proračunu RS za posamezna področja, na dolgoročen način, ne pa vezana samo na sredstva s strani EU. Ta rešitev se je npr. na področju socialnega dela izkazala kot kratkoročna in nedosledna. Prav tako menimo, da se plačana pripravništva ne sme zagotavljati preko ukrepov Zavoda RS za zaposlovanje in ukrepov APZ, temveč gre za uveljavljeno obliko dela, ki mladi osebi omogoča pridobivati izkušnje in/ali pristop k strokovnemu izpitu. Poudariti je potrebno, da spodbude v obliki oprostitve prispevkov delodajalca, ki jih predvideva aktualni predlog, ne bodo zagotovile potrebnih pripravniških mest, saj jih niti volontersko (neplačano!) pripravništvo ni. Z oprostitvijo prispevkov delodajalcev bi se tudi zgodilo, da bi se verižila pripravništva na račun rednih zaposlitev.
Prav tako naj pripravnice in pripravniki za svoje delo dobivajo plačilo (kot je trenutno urejeno v ZDR-1), ne pa zgolj potencialnega denarnega nadomestila.
2. Se sprejme zakon, ki temelji na podlagi analize (po posameznih področjih).
Sistemsko urejanje vseh obveznih pripravništev naj temelji na vsebinski analizi, ki pa se mora opraviti pred sprejetjem zakona in ne po njem. Analiza mora vključevati izobraževalne programe, strokovne izpite, obseg pripravništev, itd. Prav tako je ob tem vredno razmisliti o trajanju pripravništva in možnostih bolj intenzivnega izvajanja pripravništva, da se skrajša čas izvajanja in s tem sprostitvijo čakalnih vrst (npr. na področju pravosodja).
Za dosego tega je potrebno:
Zbrati podatke, koliko je vseh pripravništev in ocena, koliko se jih na leto predvideva.
• Pripraviti vsebinsko opredelitev pripravništev po posameznih področjih; vzpostaviti okvir za kakovostna pripravništva – čas, mentorstvo, naloge; se vprašati ali so pripravništva, kot pogoj za pristop k strokovnemu izpitu, sploh potrebna, itd.
• V ta sistem umestiti tudi področje pravosodja, kjer je predviden sprejem zakona, ki naj bi urejal sodniško pripravništvo – definirajo naj se oblike plačanih pripravništev v pravosodju, z namenom, časom, obsegom ter mentorskim sistemom.

3. Se zagotovi spodbude, zaradi katerih bodo delodajalci po opravljenem plačanemu pripravništvu stremeli k dolgoročni zaposlitvi te osebe.
Zato podpiramo ukrepe, ki bodo po opravljenem pripravništvu spodbujali dolgoročne zaposlitve, in predlagamo ukrepe, ki:

– delodajalce oprostijo plačila prispevkov v primeru zaposlitve pripravnice ali pripravnika po opravljenem pripravništvu za nedoločen čas
– spodbujajo zaposlovanje v javnem sektorju, na način, da se sprosti prepoved zaposlovanja, ki je nastala z ZUJF .

Sindikat Mladi plus                Mladinski svet Slovenije            Študentska organizacija Slovenije