O nas

Pri Sindikatu Mladi plus se zavzemamo za pravice študentov, dijakov in mladih brezposelnih, posebno pozornost pa posvečamo tudi samozaposlenim, ‘avtorcem’ in ‘podjemcem. Želimo povezati mlade, jih izobraziti o njihovih pravicah ob vstopu na trg dela, jim nuditi podporo pri iskanju zaposlitve in pomagati reševati probleme, s katerimi se srečujejo.

Smo nacionalna organizacija, namenjena podpori, informiranju, svetovanju ter ohranjanju in krepitvi pravic mladih na področju izobraževanja, vstopa na trg dela, reševanja težav na trgu dela in raznih neformalnih aktivnosti. Trudimo se postati organizacija, ki bo na zanesljiv, praktičen in učinkovit način združevala mlade in z reševanjem njihovih problemov dejavno pripomogla k trajnemu izboljšanju socialnega in ekonomskega položaja mladih nasploh. 

S svojim delovanjem tako poskušamo spodbuditi sistemsko ureditev celovitega položaja mladih. Na državni ravni se aktivno pogajamo pri reševanju problemov in opozarjamo na sproti nastajajoče težave, ki jih je še treba nasloviti. Za lažje in bolj učinkovito odkrivanje in naslavljanje omenjenih problemov večkrat izvajamo tudi različne ankete in samostojne raziskave.

Ker pa smo v prvi vrsti sindikat, je naš najpomembnejši cilj aktivno vključiti čim več mladih v naše delovanje, da bi skupaj lažje oblikovali predloge, rešitve in aktivnosti za izboljšanje položaja mladih in družbe na splošno.

Delujemo znotraj Svobodnega sindikata Slovenije (SSS), ki je eden izmed članov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

facebook_slika_velika_brez_roba_2-1

SINDIKAT MLADI PLUS … IZ PRVE ROKE (Intervju s Sanjo Leban Trojar, eno od ustanoviteljic Sindikata Mladi plus)

Sanja Leban Trojar je na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) zaposlena kot sodelavka za odnose z javnostmi, družbena omrežja in delo z mladimi, obenem pa je tudi sekretarka (in nekdanja predsednica) ter ena od ustanoviteljic Sindikata Mladi plus, skratka, prava oseba za pogovor o tem, kako se je vse skupaj začelo.

Kako, kdaj in v kakšnih okoliščinah je nastal Sindikat Mladi plus?

Ideja o ustanovitvi sindikata mladih je plod sodelovanja med sindikati in študenti v boju proti Zakonu o malem delu v letih 2010 in 2011. Takrat sta na prvi pogled dve različni skupini na zelo praktičnem primeru ugotovili, da imata veliko skupnega, predvsem ranljivo skupino na trgu dela (ali še pogosteje: pred trgom dela) – mlade, s katerimi se ni do takrat nihče sistematično ukvarjal. Po uspešno izborjeni bitki (http://bit.ly/2hlzxcM) proti malemu delu smo hitro zavihali rokave in že poleti 2011 sklicali ustanovno sejo Sindikata Mladi plus. Osnovna ideja sindikata je bila preprosta, povezati mlade in različne akterje (sindikate, študente, nevladne organizacije) v boju za mladim prijaznejši trg dela.

Zakaj je bila ustanovitev takšnega sindikata eksperiment? Je bil uspešen?

Ali je bil eksperiment uspešen, morajo povedati mladi, v imenu katerih sindikat deluje, tako člani kot nečlani, saj naši dosežki večkrat vplivajo na vse. Lep primer je bila ukinitev volonterskih pripravništev. Zame osebno je bila to velika zmaga, mladi pa se včasih ne strinjajo, saj je marsikdaj volontersko delo edino delo, ki jim je sploh še na razpolago. Zato moramo na tem področju narediti še veliko. Mladim moramo dopovedati, da ne smejo in ne morejo pristati na vse, kar jim nekdo ponudi, odločevalce pa prepričati, da ni dovolj samo nekaj prepovedati. Mladi potrebujejo delo. Dostojno plačano delo!

Zakaj je šlo za eksperiment? Za začetek: lotili smo se sindikalnega organiziranja skupine, ki na prvi pogled s sindikati ni posebej povezana – dijakov, študentov in mladih brezposelnih. Prav nihče od naštetih ni formalno zaposlen (čeprav dela!), zaposlitev pa je praviloma podlaga za članstvo v sindikatu. Ko povezuješ brezposelne, ko povezuješ tako različne skupine, se zatakne tudi pri samih temeljih sindikalnega boja, pri socialnem dialogu in sklepanju kolektivnih pogodb. V imenu koga se Mladi plus lahko pogaja, kakšne kolektivne pogodbe naj sklepa in koga nagovarja? Roko na srce: čeprav smo sindikat ustanovili na podlagi zelo konkretne izkušnje, Zakona o malem delu, torej poskusa reforme trga dela, ki bi najbolj prizadela mlade, ti pa pri načrtovanju same reforme niso imeli nobene prave besede, smo začeli brez jasne predstave o tem, kaj in kako lahko naredimo in kaj sploh lahko dosežemo. Skratka – eksperiment.

Sindikat Mladi plus je tudi na mednarodnem, evropskem nivoju svojevrstna posebnost. Zakaj je tako?

Sindikati po vsem svetu mlade organizirajo večinoma v tako imenovane odbore za mlade. V resnici gre za nekakšne projektne skupine, ki delujejo znotraj sindikalnih central – nacionalnih, panožnih in tudi evropskih. Odbori za mlade so definirani v internih aktih vsakega sindikata posebej, v praksi gre za interesne skupine (podobno delujejo tudi odbori za ženske, za enake možnosti, v nekaterih državah za različne manjšine …), njihova moč pa je v celoti odvisna od vodstva sindikata, znotraj katerega delujejo. Vodstvo mlade upošteva natanko toliko, kolikor hoče, včasih bolj, včasih manj. Sindikat Mladi plus pa je samostojen sindikat, pravna oseba s svojim vodstvom, s svojimi organi in članstvom. Sicer smo del ZSSS, vendar smo znotraj organizacije avtonomni, neodvisni. Dejstvo, da smo samostojna pravna oseba, bistveno pomaga pri prijavah na različne razpise, omogočila nam je tudi pridobitev statusa osebe v javnem interesu na področju mladinskega dela. V tem smislu smo zanimiv hibrid – mešanica sindikata in mladinske organizacije.

Kot že povedano, zastopamo dijake, študente in mlade brezposelne, torej posameznike, ki delajo, a niso v delovnem razmerju. Tudi v tem smo unikatni v evropskem merilu. Sindikati namreč, če že organizirajo mlade, organizirajo zaposlene mlade.

Kako bi na kratko opisala glavne dosežke sindikata?

Že omenjena odprava volonterskega pripravništva se mi zdi precej pomemben dosežek. Nima pa zaslug zanj samo Sindikat Mladi plus. V ta boj smo se podali z drugimi organizacijami iz mladinskega sektorja, kar je prav tako lep dosežek, povezovanje namreč. Sodelujemo s številnimi organizacijami in nenehno se trudimo biti pomemben in konstruktiven del družbe.

Na področju trga dela, ki je naše primarno področje, bi izpostavila boj za dostojno delo, ki ga bijemo na različne načine. Med najbolj opaznimi akcijami je zagotovo kampanja ‘STOP kršitvam – ZA dostojno delo!’, s katero odkrivamo kršitve v oglasih za delo, kršitelje prijavljamo, mlade pa informiramo o tem, kaj oglas za delo sme vsebovati in česa ne. S tem, upam, mladim pomagamo tudi širše, saj jih informiramo o pravicah, ki jih imajo na trgu dela. Manj opazno je naše delo v številnih delovnih skupinah, kjer pripravljamo zelo konkretne komentarje in predloge k takim in drugačnim zakonskim spremembam, pri tem pa je vedno naš cilj mladim omogočiti dostojno delo in spodobno življenje.

Pa še nekaj: čeprav imamo v imenu ‘Mladi’, čeprav vseskozi ponavljamo mladi, mladi, mladi, se na Sindikatu Mladi plus zelo dobro zavedamo pomena medgeneracijskega povezovanja in solidarnosti. Ti dve vrednoti vseskozi gojimo in čeprav so naš fokus mladi, zelo dobro vemo, da nismo sami in sami niti ne želimo biti. Kakršnekoli spremembe ali reforme morajo biti v korist mladim, vendar ne v škodo drugim skupinam in generacijam. V naši družbi je bistveno preveč delitev na naše in vaše, na stare in mlade, na leve in desne itd., da bi tudi mi privolili v tovrstno predalčkanje. Torej, ja, solidarnost, povezovanje in zavedanje, da smo samo skupaj močnejši, in vključevanje omenjenih vrednot v naše delo. Tudi to je dosežek, kajne?

Kaj bodo v prihodnosti glavne naloge za Sindikat Mladi plus?

Po petih letih eksperimentiranja, aktivizma in, roko na srce, velike mere improvizacije, smo že v letu 2016 dosegli določeno stopnjo profesionalizacije našega dela, kar je nujen predpogoj za stabilno in strokovno delo. S tem moramo nadaljevati. Nobena organizacija, ne glede na to, kako zagnano ekipo ima, na dolge proge ne more delovati in živeti od dobre volje posameznikov. Skratka zagotavljanje stabilnih virov financiranja, zagotavljanje stalnosti vsaj dela ekipe je podlaga za vse mogoče. In za to se trudimo.

Vzpostavljamo tudi regijske odbore. Po vsej Sloveniji želimo zagotavljati kakovosten servis (svetovanja, informiranja, zastopanja), prav tako pa želimo mladim v lokalnem okolju ponuditi okvir, na katerem lahko gradijo svoj boj za dostojno delo in dostojno življenje.

Tretji fokus bi poimenovala ‘od besed k dejanjem.’ Ne mislim, da smo v preteklosti samo govorili, sploh ne. Naša dejanja gredo marsikomu celo močno na živce. Vseeno, včasih se nam zdi, da se borimo z mlini na veter. Lep primer je že omenjena Kampanja ‘STOP kršitvam – ZA dostojno delo’. Kljub številnim kršitvam, na katere naletimo med pregledovanjem oglasov za delo, imamo precej zvezane roke, ko gre za konkretne ukrepe. Za to ni zakonske podlage, za tisto ni zakonske podlage, mi nimamo pooblastil, oni tega morejo … Nabor izgovorov, s katerimi se srečujemo, je neskončen. In zdi se, da se v tej državi vsi najraje sprijaznimo s situacijo. Sindikat Mladi plus ne želi biti del sistema, kjer se vsi ‘sprijaznimo’ z vsem. Tako v bližnji prihodnosti, kar se našega dela tiče, vidim podajanje zelo konkretnih (zakonskih) predlogov, snovanje in izpeljavo zelo konkretnih akcij, iskanje zelo konkretnih rešitev.

Če mene vprašaš, je naši državi že zdavnaj zmanjkalo volje, zdrave kmečke pameti in občutka za odgovornost. Sindikat Mladi plus premore vse to. Plus zdravo mero mladostniške upornosti in poguma. Če to ni recept za spremembe, res ne vem, kaj je.

Save