Ob mednarodnem dnevu mladih: Smo kršitve odpravili?

Združeni narodi so 12. avgust razglasili za mednarodni dan mladih z namenom, da bi vsako leto vsi skupaj razpravljali o različnih vprašanjih, ki zadevajo mlade ljudi, in opozarjali na njihovo pomembno vlogo v družbi na splošno. Ob letošnjem mednarodnem dnevu mladih ponujamo v branje krajše poročilo oziroma preglede naše kampanje Stop kršitvam – za dostojno delo!, saj vas nočemo dolgočasiti s praznimi puhlicami in floskulami, bombastičnimi izjavami ali dolgoveznimi sporočili za javnost, temveč želimo osvetliti enega od vidikov življenja mlade osebe v današnji Sloveniji in pokazati, kaj smo v minulem letu (in še malo čez) storili mi, da bi se stanje izboljšalo.

Na Sindikatu Mladi plus že dlje časa opažamo pojav zaposlitvenih oglasov, ki vsebujejo elemente delovnega razmerja, vendar želijo delodajalci najeti delavca ali delavko prek različnih oblik prekarnega dela, najpogosteje prek študentske napotnice, lastnega s. p. ali prek pogodb civilnega prava. Na omenjene razmere smo se spomladi 2016 odzvali s kampanjo »Stop kršitvam – ZA dostojno delo!«, ki traja še danes. V okviru kampanje smo se lotili dnevnega spremljanja javno dostopnih zaposlitvenih oglasov, v naslednjem koraku pa tudi prijavljanja oglasov Inšpektoratu RS za delo, takrat ko smo lahko upravičeno sklepali, da gre za kršitev.

Odzivi

Že na samem začetku je bil odziv na našo akcijo velik. Sporne oglase smo začeli deli deliti prek naših kanalov, fotografije oglasov z označenimi nepravilnostmi in njihovo obrazložitvijo pa začeli objavljati na našem Facebook in Twitter profilu. Istočasno smo o nepravilnostih obvestili delodajalca oziroma posredovalca spornih oglasov ter, kot že rečeno, za posamezen oglas podali prijavo na Inšpektorat RS za delo.

Po prejemu našega obvestila o nepravilnostih so nas pogosto poklicali posamezni delodajalci in želeli dodatne informacije o tem, kaj ocenjujemo za nepravilno oziroma sporno pri posameznem zaposlitvenem oglasu. Na kratko smo jim predstavili naše aktivnosti in seveda dodatno obrazložili oziroma svetovali, kako preprečiti potencialne kršitve delovnopravne zakonodaje. Beseda je najpogosteje tekla okoli elementov delovnega razmerja v povezavi s študentskim delom in z delom prek lastnega s. p.

Pri večjem številu oglasov so delodajalci v kategoriji ‘oblike dela’ navajali več potencialnih oblik dela – poleg rednih oblik dela najpogosteje še študentsko delo in s. p. Ob naši obrazložitvi določb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), da pri pojavu elementov delovnega razmerja delodajalec in delojemalec ne moreta prosto izbirati oblike zaposlitve, saj trg dela ni samopostrežna trgovina, je bil odziv delodajalcev različen. Zelo pogosto so nam dejali, da so »odprti za vse možnosti« in da ne želijo nikogar »ovirati« pri izbiri oblike zaposlitve prek katere bi posameznik želel delati. Dobili pa smo tudi dobronamerno vprašanje, na kakšen način velja oblikovati oglas za delo, da ne bo vseboval nepravilnosti ali kršitev.

Od začetka naše akcije pa do zdaj smo od Inšpektorata RS za delo prejeli enajst obvestil o tem, da so odprli preiskavo na podlagi naših prijav. Od iste institucije pa smo dobili tudi dopis s strokovno utemeljitvijo, da imajo pri prijavi spornih oglasov za delo pogosto zvezane roke. Glede na trenutno zakonodajo imajo namreč inšpektorji in inšpektorice pristojnost preiskave in preverjanja obstoja elementov delovnega razmerja zgolj v primeru, ko nekdo določeno delo že opravlja in ne na podlagi oglasa, ki ga določen delodajalec nekje objavi. Pri tem vidimo luknjo v pristojnostih Inšpektorata RS za delo, saj je trenutno predvidena možnost ukrepanja samo v primerih oglasov za delo iz katerih je razvidna diskriminacija na podlagi spola in starosti. Tudi nekaj tovrstnih primerov kršitev (točneje štiri) smo prijavili.

Učinki

Omenjeni način javnega opozarjanja na nepravilnosti in informiranja mladih o njihovih pravicah iz delovnega razmerja je bil zelo dobro sprejet tudi v širši javnosti. Mladi so se na naše objave odzvali zelo pozitivno in predvsem kritično do delodajalcev, ki sporne oglase objavljajo oziroma do tistih, ki jih posredujejo. Lahko rečemo, da se tudi s pomočjo naše akcije mladi zdaj bolje zavedajo svojih pravic na trgu dela, prav tako pa so nas sami začeli obveščati o spornih oglasih za delo in seveda tudi o tem, kaj se jim dnevno dogaja v praksi oziroma na trgu dela. Ves čas je prisotno tudi izjemno zanimanje medijev za našo akcijo. Na podlagi naših objav spornih zaposlitvenih oglasov so nastali številni članki in bili objavljeni v dnevnem časopisju, predstavnice in predstavniki našega sindikata pa so na to temo gostovali tudi v dnevno-informativnih televizijskih oddajah, na radiu in podobno. Doseg in domet naše akcije je tako presegel tudi naša začetna pričakovanja. Kot zanimivost pa lahko dodamo, da je objava posameznega spornega oglasa za delo na našem Facebook profilu dosegla tudi do 140.000 ljudi.

Po petnajstih mesecih naše akcije opažamo precej manjše število spornih oglasov za delo, kar vsaj delno ocenjujemo kot enega od učinkov naše kampanje. Vendar je realnost še vedno zaskrbljujoča, saj se je začelo pojavljati veliko oglasov za delo s spremenjeno strukturo, medtem ko lahko sklepamo, da se z njimi delodajalci želijo izogniti morebitnim sankcijam. Dogaja se namreč, da je oglas napisan podobno kot prej, a z izpuščeno pomembno informacijo o obliki dela, ki ga oglašuje. Sklepamo lahko, da ima delodajalec še vedno enake namene – pridobiti nekoga, ki bo delal redno in dolgoročno prek s. p./študentske napotnice in pogodb civilnega prava –, pri tem pa se poizkuša izogniti prijavi in izpostavljanju v javnosti tako, da informacijo o obliki dela iz samega zaposlitvenega oglasa izpusti. Tako smo dobili tudi precej informacij s terena, ki potrjujejo, da nemalo mladih ključne informacije o obliki, poteku dela ter delovnih pogojih dobi šele na samem razgovoru za službo.

Kmalu …

Z našo akcijo bomo nadaljevali tudi v prihodnje saj je zelo pomembno, da mlade, ki vstopajo na trg dela, opremimo z vsemi potrebnimi informacijami. Raziskali bomo tudi področje oglasov za delo v povezavi z razgovori za delovna mesta, pri tem pa nas bo zanimal razkorak med tem, kar obljublja določen oglas za delo, in med tem informacijami, ki jih dobi kandidat oziroma kandidatka na samem razgovoru za oglaševano delovno mesto. Vse skupaj bomo predstavili v kratkem.

Še naprej bomo veseli vseh informacij o spornih oglasih ali različnih izkušnjah mladih pri iskanju dela oziroma na delovnem mestu. Zgodbe naših članov in članic, aktivistov in aktivistk ter drugih radi širše delimo prek naših kanalov in družbenih omrežij, saj verjamemo da je informiranje ključno za razumevanje stanja na trgu dela in za načrtovanje ter implementacijo ukrepov, ki bi to stanje izboljšali. Tako nam lahko svojo zgodbo ali vprašanje pošlješ tudi ti, najbolje prek Facebook zasebnega sporočila ali na info@mladiplus.si.