Mednarodni dan žensk, ki ga obeležujemo 8. marca, je pogosto zreduciran le na čestitke in šopke rož. Toda njegov izvor je v delavskem in sindikalnem boju za dostojno delo, enake pravice in politično participacijo žensk. Prav sindikalno gibanje je odigralo ključno vlogo pri tem, da so zahteve žensk postale del širšega boja za socialno pravičnost.
8. marca 1857 so ženske v New Yorku, zaposlene v tekstilni industriji, zaradi slabih delovnih pogojev in nizkih mezd prvič stavkale. Njihov slogan se je glasil “kruha in vrtnic”. Kruh je simboliziral ekonomsko varnost, vrtnice pa boljšo kvaliteto življenja. Leta 1917 so s protesti na zadnjo nedeljo v mesecu februarju (to je po našem koledarju 8. marec), ženske v St. Petersburgu zahtevale kruha in miru. Protestirale so proti ruskemu sodelovanju v prvi svetovni vojni.
Pomemben mejnik je bil tudi prvi dan žensk v ZDA leta 1909, ki ga je podprla Socialistična stranka Amerike in sindikalno gibanje. Leto kasneje je na mednarodni socialistični konferenci žensk v Kopenhagnu nemška socialistka in aktivistka Clara Zetkin predlagala uvedbo mednarodnega dneva žensk. Ideja je dobila močno podporo delavskih in sindikalnih organizacij po Evropi. Nekaj let za tem, leta 1913, smo tudi v Sloveniji začeli obeleževati mednarodni dan žensk.
Enakopravnost ni bila podarjena. Bilo si jo je treba izboriti — na ulicah, v tovarnah, v pogajanjih. Vsaka pravica, ki jo imamo danes, je bila nekoč zahteva, ki so jo označili za “neumestno” ali “nemogočo”. Materinski dopust? Rezultat sindikalnih bojev v dvajsetem stoletju. Boj za odpravo plačne diskriminacije? Eden najbolj znanih je stavka šivilj v tovarni Ford v Veliki Britaniji leta 1968. Zaščita pred spolnim nadlegovanjem na delovnem mestu? Dosežek feminističnih sindikalnih gibanj osemdesetih let.
Tako boj za enako plačilo kot boj proti nadlegovanju pa sta tudi danes še vedno zelo aktualna. Kljub sindikalnim in feminističnim zmagam na področju pravic žensk, se še vedno veliko žensk sooča z diskriminacijo in nadlegovanjem. Sodeč po anketi Agencije EU za temeljne pravice je kar 31,7 % Slovenk kadarkoli v življenju doživelo spolno nadlegovanje na delovnem mestu.
Čeprav je bil dosežen velik napredek, številni izzivi ostajajo. Ženske so še vedno pogosteje zaposlene v slabše plačanih sektorjih, pogosteje opravljajo neplačano skrbstveno delo in so bolj izpostavljene negotovim oblikam zaposlitve. Zato je zelo pomembno, da se za pravice žensk borimo še naprej, vsak dan, ne le za 8. marec.
V Sindikatu Mladi plus ob osmem marcu vsem ženskam ne želimo le cvetlic, temveč tudi delavskih pravic!
