Priporočamo: nekaj predlogov za branje ob mednarodnem dnevu žensk

Marca, v mesecu, v katerem obeležujemo mednarodni dan žensk, na Sindikatu Mladi plus izvajamo izobraževalno spletno kampanjo, v okviru katere naslavljamo vprašanja, povezana z ženskim bojem. Tokrat vam predlagamo v branje nekaj feminističnih klasik in sodobnih del, ki se ukvarjajo z vprašanji konstrukcije spola, spolnih vlog, prepleta rasizma in seksizma … Nekaj del je teoretskih, nekaj leposlovnih.


bell hooks: Ain’t I a Woman: Black Women and Feminism, Pluto Press, 1982

Ain’t I a Woman je izredno pomembno delo, ki osvetljuje položaj temnopoltih žensk in raziskuje njihovo vpetost v feministična gibanja. Ukvarja se z rasizmom znotraj feminizma in pomembno prispeva k razumevanju specifičnega položaja temnopoltih žensk, ki so hkrati zatirane kot ženske, kot temnopolte in kot pripadnice delavskega razreda, kar vodi v specifično podrejeno družbeno pozicijo.

Simone de Beauvoir: Drugi spol, Krtina, 2013

Gre za prelomno delo feministične misli, ki je močno zaznamovalo razvoj feminizma na polovici 20. stoletja. V njem delu avtorica patriarhat in položaj žensk analizira skozi biološko, psihoanalitično in historično materialistično perspektivo, v drugi knjigi istega dela pa se loti še razbijanja mitov, ki obkrožajo idejo »ženske« v sodobnem času. Čeprav gre za delo, ki je izšlo pred več kot sedemdesetimi leti, je vsebina še kako relevantna in aktualna tudi danes.

Chimamanda Ngozi Adichie: We should all be feminists, Vintage, 2014

Knjiga je bila napisana po avtoričinem slovitem nastopu na dogodku TEDx in opozarja na pomen feminizma v 21. stoletju.

Sarah R. Farris: V imenu pravic žensk. Vzpon femonacionalizma, Sophia, 2020

Avtorica raziskuje povezavo med rasizmom in feminizmom, pojav protimigrantske retorike in politik EU na eni strani ter diskurz osvoboditve migrantskih, predvsem muslimanskih, žensk in njihovega vključevanja v zahodno družbo na drugi.

Margaret Atwood: Testamenti, Mladinska knjiga, 2019

Testamenti predstavljajo nadaljevanje Dekline zgodbe izpod peresa odlične distopične avtorice Margaret Atwood, ki je znana po svojem vrhunskem slogu, zaradi katerega je njene knjige preprosto nemogoče odložiti, dokler ne preberemo zadnje strani. V Deklini zgodbi in nadaljevanju, Testamentih, spoznamo distopični svet, kjer je »zmagala« radikalno patriarhalna konservativna politična opcija, in junakinje, ki se borijo za spremembe.

Bernandine Evaristo: Girl, Woman, Other, Hamish Hamilton, 2019

Bookerjevo nagrado sta si leta 2019 delili Margaret Atwood (za knjigo Testamenti) in Bernandine Evaristo, prva temnopolta ženska nagrajenka v zgodovini podeljevanja nagrad. V pričujoči knjigi Evaristo mojstrsko preplete zgodbe dvanajstih večinoma temnopoltih britanskih žensk, s čimer v ospredje postavi življenja posameznic in nam predstavi zgodovino izkušenj temnopoltih Britank.

Elif Shafak: Tri Evine hčere, Sanje, 2019

V knjigi avtorica, renomirana turška pisateljica, mojstrsko prikaže vrzel med sekularizirano in tradicionalistično Turčijo ter položaj žensk v tamkajšnji družbi, natančneje, položaj grešnice, tavajoče in vernice.

Liv Strömquist: Prepovedani sad, VigeVageKnjige, 2018

Gre za risoroman, ki se ukvarja z vprašanji ženskega spolnega organa skozi prizmo različnih področij.

Pat Parker: Pesmi, Škuc-Vizibilija, 2020

Izbrana poezija afroameriške lezbično-feministične pesnice, performerke, aktivistke. Vsebina razkriva iskren vpogled v življenje temnopolte ženske in lezbijke v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, govori tudi o nasilju nad ženskami, o položaju ženske in pripadnice marginalizirane skupine (temnopolta, lezbijka, aktivistka itn.) v tistem času.

Želimo vam obilo bralnih užitkov!


Ne spreglejte tudi:

Ženske na trgu dela – Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu delovnih žensk

Zgodovina 8. marca: Kako in kdaj je nastal mednarodni dan žensk?