Aprila smo se vsi ozirali v Pariz, kjer je gorela slavna notredamska katedrala, veličastna gotska stavba iz 13. stoletja, zibelka sodobne Evrope. Kmalu zatem smo lahko slišali, da so v kratkem času za obnovo katedrale že zbrali milijardo evrov, samo štiri premožne francoske družine pa naj bi za obnovo namenile 600 milijonov evrov. Francoski sindikalist Philippe Martinez, je (povzeto po prispevku Televizije Slovenija) takrat povedal naslednje: »V Franciji je očitno veliko denarja. Imamo precej milijarderjev, ki z enim klikom darujejo dvesto ali sto milijonov evrov. To le potrjuje neenakost, ki jo nenehno zanikamo. Me prav zanima, kako živijo zaposleni teh direktorjev, ki trdijo, da jih delavke in delavci preveč stanejo in da ne morejo zvišati plač.« No, pa še na pomoč omenjenih milijarderjev se očitno sploh ne gre zanesti.
“Weeks go by, then months, and Notre Dame sees nothing from the billionaires. The promises of mid-April seem to have been forgotten by mid-June. “The big donors haven’t paid. Not a cent,” a senior official at the cathedral tells journalists. Far humbler sums are sent in, from far poorer individuals. “Beautiful gestures,” says one charity executive, but hardly les grands prix.”
Več v članku: The lesson from the ruins of Notre Dame: don’t rely on billionaires
