London ni tako daleč stran

Nujno branje! Pred kratkim smo spremljali grozljive prizore iz Londona, kjer je v Kensingtonu, eni najbogatejših londonskih mestnih četrti, v uničujočem požaru zgorela stolpnica s socialnimi stanovanji. Pri tem je umrlo 79 ljudi, več jih še pogrešanih, nekaj v kritičnem stanju, več sto pa jih je izgubilo streho nad glavo. Prebivalci stolpnice naj bi sicer že dlje časa opozarjali na pomanjkljivo požarno varnost v zgradbi, a so pri odgovornih vselej naleteli na gluha ušesa.

Guardianov pisec Aditya Chakrabortty v svoji najnovejši kolumni, ki jo delimo tu, piše, kako pri požaru ni šlo za tragično nesrečo, temveč za družbeni umor (!). Avtor ostro, argumentirano in neposredno pojasnjuje, kako imajo uničujoče posledice požara opraviti z leti varčevanja v Združenem kraljestvu, s privatizacijo javnih storitev in napadom na javno dobro, deregulacijo različnih sektorjev in podobno. Piše o družbenem nasilju tistih, ki imajo veliko, nad onimi, ki imajo malo oziroma nič, ter o krutem ravnanju britanske države z najšibkejšimi in najrevnejšimi posamezniki ter posameznicami.

London se morda zdi daleč stran, vendar tudi mi ne moremo biti prav mirni. Tudi Slovenija je namreč v minulih letih dobila svoj odmerek varčevanja, privatizacije, demontaže javnega dobrega, revščine, neenakosti, napadov na delavske, socialne pravice in podobno. In ta odmerek še ni povsod popustil.

“While in Victorian Manchester, Friedrich Engels struggled to name the crime visited on children whose limbs were mangled by factory machines, or whose parents were killed in unsafe homes. Murder and manslaughter were committed by individuals, but these atrocities were something else: what he called social murder. “When society places hundreds of proletarians in such a position that they inevitably meet a too early and an unnatural death, one which is quite as much a death by violence as that by the sword or bullet; its deed is murder just as surely as the deed of the single individual,” he wrote in 1845, in The Condition of the Working Class in England.

Over 170 years later, Britain remains a country that murders its poor. When four separate government ministers are warned that Grenfell and other high rises are a serious fire risk, then an inferno isn’t unfortunate. It is inevitable. Those dozens of Grenfell residents didn’t die: they were killed. What happened last week wasn’t a “terrible tragedy” or some other studio-sofa platitude: it was social murder.”

Kolumna je v celoti dostopna tukaj.