Za mnoge, ne za peščico

Ker nam ni nikoli vseeno, kaj se dogaja – doma in v tujini – okoli nas, bomo naslednji teden pogosto pogledovali na Otok. 

Pa ne samo zaradi srhljivega nasilja, ki je pred kratkim pretreslo najprej Manchester, sinoči pa še London. Temveč tudi zaradi četrtkovih predčasnih parlamentarnih volitev, ki so jih sklicali vladajoči konservativci premierke Therese May. Na njih pa bi utegnili presenetiti opozicijski laburisti – britanska levosredinska stranka, ki je tesno povezana tudi s tamkajšnjim sindikalnim gibanjem – pod vodstvom nepopustljivega, a priljudnega veterana britanske politike Jeremyja Corbyna, ki so še nedavno močno zaostajali v javnomnenjskih raziskavah, zdaj pa pospešeno zmanjšujejo razliko za torijci.

Tekst, ki ga delimo na tem mestu, pa govori o nečem še pomembnejšem, o laburističnem volilnem programu, s katerim je stranka (končno) presekala z neoliberalno dediščino Tonya Blaira in drugih, ter tako razvila nekaj pomembnih progresivnih izhodišč, ki si jih velja pobliže pogledati. 

“Though moderate in language, the manifesto’s proposals are radical; building on the promise of Jeremy Corbyn’s two leadership campaigns with a vision that would end the era of austerity and shape a new economic terrain, one that shifts wealth and power from capital to workers […] Labour proposes to take rail, mail, energy, and the provision of water back into public ownership. It will increase the minimum wage to ten pounds per hour, scrap zero-hours contracts, ban unpaid internships, give workers’ rights to the self-employed, and trade unions a right of access to the workplace.”

Pričujoča analiza volilnega programa britanskih laburistov je bila objavljena na spletni strani ameriške levičarske revije Jacobin.