Ugrabljene alternative

Delimo pronicljivo razmišljanje Lenarta J. Kučića iz Sobotne priloge o »alternativnih dejstvih« Trumpove administracije, pa širše o zlorabi jezika in vsiljenih jezikovnih okvirih, ki niso več značilni le za ZDA, s ključno poanto, da je, ne samo v politiki, stvari nujno poimenovati z njihovim pravim imenom.

“Vplivnim republikancem – večinoma premožnim Američanom – so nizki davki ustrezali. Njihovim volivcem – pogosto pripadnikom nižjih družbenih razredov – pa bi koristili odločnejša socialna politika, univerzalno zdravstveno zavarovanje, dostopno šolstvo in urejena javna infrastruktura, ki jih države financirajo z davki. Zato so [vplivni republikanci, op. ur.] začeli davke sistematično prikazovati kot moralni in vrednostni problem. Davke so spremenili v breme, s katerim velika potratna državna uprava plačuje neučinkovit birokratski aparat. Postali so kazen za uspešne in potuha za tiste, ki niso bili pripravljeni sami s trdim delom poskrbeti zase.
[…]
Se je pred takšno zlorabo jezika sploh mogoče ubraniti, saj bodo ljudje vedno slišali tisto, kar hočejo slišati, se je pred več kot desetimi leti vprašal George Lakoff. Njegov nasvet je bil preprost: najprej je treba prenehati uporabljati vsiljene jezikovne okvire. Šele potem je mogoče ustvariti svoje vrednostne okvire in politične izjave spet poimenovati s pravimi imeni: dejstvom, mnenjem, neresnico ali lažjo. Ne samo v politiki.”

Celoten članek: Ugrabljene alternative