Neplačano uvajanje in vsiljeni odpovedni roki prepovedani! – Na kratko o študentskem delu

Poletje pogosto velja za čas počitniškega, v prvi vrsti študentskega dela. Tudi letos je tako, in sicer kljub še vedno trajajočem izbruhu novega koronavirusa oziroma prav zaradi njega, saj marsikatera panoga, v prvi vrsti gostinstvo, pomanjkanje zaposlenih krpa s študentsko delovno silo.
Na Sindikatu Mladi plus se zavedamo, da na področju občasnega in začasnega dela dijakov in študentov pogosto prihaja do različnih kršitev, zato, tako kot vsako leto, v nadaljevanju delimo nekaj nasvetov, ki pridejo prav pri delu prek študentske napotnice:

  • Na 8 ur dela ti pripada pol ure odmora za malico – pol ure, ki je del tvojega delavnika in s tem plačanega delovnega časa! Delodajalec časa za odmor ne sme izvzeti iz seštevka ur, za katere dobiš plačilo.
  • Delodajalec je dolžan zagotavljati varno in zdravju neškodljivo delovno okolje! To pomeni, da je v primeru, da se poškoduješ na delovnem mestu, tudi odškodninsko odgovoren.
  • Pri študentskem delu se ti v določenih primerih lahko zgodi, da nimaš fiksnega plačila, ampak je to odvisno npr. od količine prodanih izdelkov. Če se znajdeš na takem delovnem mestu, ne pozabi, da v Sloveniji od 19. februarja 2021 za študentsko delo velja minimalna urna postavka 5,89 evra bruto (oziroma 4,98 evra neto), ki predstavlja najnižje osnovno plačilo. Delodajalec plačilo sicer lahko spreminja, a le nad omenjeno vrednostjo – minimalno urno postavko ti namreč mora vedno zagotoviti!
  • Študentsko delo poteka na podlagi napotnice – to pomeni, da z njo in z izplačili prek nje dokazuješ, da si opravljal/a delo pri določenem delodajalcu, zato ne pozabi shraniti svojega izvoda napotnice. Ker je študentsko delo torej v celoti urejeno na podlagi napotnice, ne potrebuješ nobene dodatne pogodbe z delodajalcem, zato ne podpisuj dodatnih papirjev ali drugih dokumentov, s katerimi ti želi delodajalec določiti npr. trajanje dela, odpovedne roke in podobno.
  • V okviru študentskega dela je nezakonito in problematično neplačano uvajanje. Če študent/ka opravlja delo brez podlage (v tem primeru brez študentske napotnice), gre preprosto za delo na črno. Ko pa je napotnica enkrat izdana, mora biti vsako opravljeno delo plačano.
  • Študentsko delo je začasno in občasno delo in tako ne vsebuje nikakršnih varovalk, povezanih s trajanjem opravljanja dela – niti za delodajalce niti za študente oziroma dijake. To po eni strani pomeni, da ti lahko delodajalec kadarkoli reče, da te ne potrebuje več, a istočasno lahko tudi ti brez posledic kadarkoli prekineš sodelovanje z delodajalcem. Ne nasedaj izmišljotinam o odpovednih rokih in podobno – tega pri študentskem delu ni! Delodajalec ti tudi mora plačati za vse opravljene ure dela do prenehanja sodelovanja.

Kdo mora poravnati stroške testa na covid-19 v primeru študentskega dela?

Delodajalec!

Tudi v primeru študentskega dela, pri katerem sicer ni sklenjena pogodba o zaposlitvi, je kritje stroškov testiranja vseeno obveznost delodajalca. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v svojem 14. členu namreč jasno določa, da zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu oziroma delavki ne sme povzročiti finančnih obveznosti. In to velja tudi za mlade: dijake, dijakinje, študentke in študente, saj isti zakon v svojem 2. členu pravi, da so določbe tega zakona v uporabi v vseh dejavnostih za vse osebe, ki so navzoče v delovnem procesu. Torej tudi za vse tiste delavke in delavce, ki delajo prek drugih oblik dela.

Stroškov testiranja delodajalec torej NE SME prevaliti na delavke in delavce, na dijake, dijakinje, študentke in študente.

Če imaš še kakšno dodatno vprašanje o študentskem delu in vsem, kar spada zraven, pa se nam javi na: info@mladiplus.si

Še nisi naš član ali članica?

Ponujamo pet razlogov, zakaj se nam velja pridružiti.

Včlani se!