Ob zaključku projekta »Kdo jamči za mlade?« objavljamo evalvacijo realizacije izvedbenega načrta Jamstvo za mlade in predloge za izvedbo v prihodnosti.
1. Evalvacija dosedanje izvedbe Jamstva za mlade in predlogi za izvedbo v prihodnosti
Sindikat Mladi plus je v tednu med 16. in 20. februarjem 2015 izvedel več aktivnosti, katerih namen je bil pregled dosedanje izvedbe ukrepov Jamstva za mlade v Sloveniji, ocena njihove učinkovitosti in priprava predlogov za načrt izvedbe po letu 2015. S tem namenom smo organizirali dvodnevni dogodek “Kdo jamči za mlade?”, na katerem smo v proces vključili tudi predstavnike nekaterih mladinskih organizacij ter druge zainteresirane mlade. Na dogodku so bili prisotni tudi gostje iz partnerske organizacije Mreža Mladih Hrvatske (MMH), ki so celotnemu procesu dodali svojo izkušnjo JZM na Hrvaškem ter izpostavili svoje primere dobre prakse. Po predstavitvah Sanje Leban Trojar iz Sindikata Mladi plus, Barbare Gogala iz Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) ter Marina Živkovića iz MMH smo v drugem delu v skupinah oblikovali komentarje in usmeritve za naprej.
Sindikat Mladi plus je v tednu med 16. in 20. februarjem 2015 izvedel več aktivnosti, katerih namen je bil pregled dosedanje izvedbe ukrepov Jamstva za mlade (v nadaljevanju JzM) v Sloveniji, ocena njihove učinkovitosti in priprava predlogov za načrt izvedbe po letu 2015. V pregled so bili v prvi vrsti vključeni mladi, saj menimo, da je njihova vloga pri pripravi in realizaciji ukrepov za mlade – nujna.
V ta namen smo organizirali; novinarsko konferenco (Poročilo o izvajanju ukrepov JzM, Analiza ankete o pripravništvih), javno tribuno (Neplačano delo) ter dvodnevni dogodek “Kdo jamči za mlade?”
STANJE NA HRVAŠKEM; Predstavniki MMH so predstavili svoje Jamstvo za mlade. Izpostavili so, da se na Hrvaškem JzM še ne izvaja, saj še niso dobili sredstev za izvedbo. Poudarili so, da je njihovo JzM slabo pripravljeno, saj ima 37 ukrepov, kar je veliko preveč. Ravno tako problematizirajo dejstvo, da bo večina sredstev namenjena administrativni podpori za izvedbo programa JzM. Kot problematičen ukrep so izpostavili Usposabljanje na delovnem mestu (»Stručno usposabljanje«), kjer mlada brezposelna oseba usposabljanje opravlja 12 mesecev, kar je absolutno preveč, za to pa prejema 300€. Delodajalec po poteku subvencije do delavca, torej mlade osebe, nima nobene obveznosti v smislu zaposlitve. Kot pozitiven ukrep so izpostavili financiranje nadaljevanja izobraževanja za mlade, ki so zaključili dvoletni ali triletni poklicni program. Gre za ukrep, ki je podpora neprekinjenem izobraževanju, saj ta omogoča prehod v poklicno izobraževanje s triletnim ali štiriletnim programom. Drugi tak ukrep pa je krepitev ključ kompetenc na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije in znanosti. Ta ukrep je namenjen za tiste mlade, ki so končali srednješolsko izobraževanje na omenjenem področju in nameravajo nadaljevati študij na tem istem področju. Ukrep se bo izvajal v obliki financiranja pri nakupu prenosnih računalnikov in drugih aparatov potrebne za študij ter pri opravljanju dodatnih tečajev.
Skupaj z mladimi in gosti iz Hrvaške smo prišli do naslednjih zaključkov;
Splošne usmeritve
1. BOLJŠE INFORMIRANJE; Mlade so večkrat izpostavili željo po boljšem in preglednejšem informiranju s področja JzM. To je predvsem pomembno še pred vstopom na trg dela. Trenutno obstoječe informacije so že boljše, kot so bile (spletna stran Zavoda RS za zaposlovanje/ZRSZ), ne pa še zadovoljive: Predvsem informacije na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so – nepregledne, mladim neprijazne in neažurne.
2. VEČJI NADZOR; Nujen je večji nadzor nad izvajanjem ukrepov, da ne pride do kršitev s strani delodajalcev – mladim je treba ob tem, ko so vključeni v samo shemo ukrepov razložiti, kako prijaviti kršitve in komu. Nujno je povečati vlogo (in število) delovnih inšpektorjev, mladi pa predlagajo tudi, da bi ZRSZ lahko izvajal še bolj striktno preverjanje delodajalcev in s tem omogočil bolj učinkovito porabo sredstev, namenjenih ukrepom. Predlagana je bila tudi ‘črna lista’ delodajalcev, ki so kršili pogoje zaposlovanja mladih, da bi se jim mladi lažje izognili.
3. MANJ JE VEČ! Potrebno je oblikovati dolgoročen in manj obsežen program JzM, ki bo vključeval stalne ukrepe. To bi olajšalo preglednost in načrtovanje v naprej – tudi s strani delodajalecv in mladih, ki morajo trenutno nenehno spremljati, kateri ukrepi se izvajajo in koliko časa se bodo izvajali. Ravno tako bi bilo pametno razmisliti, ali je potrebno oblikovati posebne ukrepe za mlade z manj priložnostmi.
4. PODPORA OBSTOJEČIM PROJEKTOM IN ORGANIZACIJAM! Preden se sredstva namenijo za ustanovitev nove organizacije/centra/ipd za izvajanje določene aktivnosti oz. ukrepa, naj se preveri, ali se dejavnosti, ki naj bi jih novonastala struktura izvajala, že izvajajo kje drugje. V tem primeru naj se podpre obstoječo organizacijo, ki že ima izkušnje in je z njimi dokazala kvaliteto svojega dela. Pri tem so mladi opozorili predvsem na centre za inovacije in za zagonska podjetja.
5. PODJETNIŠTVO; Podjetništvo/podjetnost v obliki izobraževanja učiteljev v tej smeri in izobraževanja učencev naj ne bo del izobraževalnega procesa v osnovnih in srednjih šolah. Na sploh zagovarjamo združenje številnih pobud, ki ciljajo na večanje podjetniške žilice/podjetnosti med mladimi. Sredstva, ki so sedaj namenjena večim manjšim ukrepom, naj se združi. Polovica teh sredstev naj se nameni za razvoj lokalnih centrov za inovacije, nad katerimi naj potem poteka nadzor, medtem ko se druga polovica sredstev uporabi za sklad za financiranje zagonskih sredstev za mala podjetja, ki bi vključevala zadruge, saj te v primerjavi z drugimi oblikami zagotavljajo večjo varnost in demokratičnost v delovanju zaposlenih. Za dodeljevanje sredstev iz tega sklada naj bo ustanovljena komisija, ki bi združevala predstavnike delodajalcev, sinidikatov, relevantnih ministrstev in pa predstavnikov že obstoječih uspešnih novonastalih malih podjetij.
6. JAVNI SEKTOR; Nujno se mora preveriti in ponovno odpreti zaposlovanje mladih v javnem sektorju, kjer na številnih področjih (predvsem zdravstvo in socialno varstvo) obstajajo velike potrebe po novih kadrih, katerim pa je dostop do delovnih mest povsem onemogočen . V tem kontekstu je treba namenjati sredstva za ukrepe JZM tudi za javni sektor. Trenutno se namreč tudi v najbolj kritičnih primerih, kot so pripravništva, sredstva namenjajo zasebnemu sektorju, kar ne naslavlja temeljnega problema.
7. NE PREKARIZACIJI! Praksa iz držav EU kaže, da so ukrepi JZM bolj pogosto kot ne povzročili spodbujanje zaposlitev, ki so kratkotrajne in mladim ne zagotavljajo možnosti dolgotrajnega načrtovanja in osamosvojitve. Ukrepi, ki naj bi pomagali mladim pri lažjemu prehodu v redno zaposlitev tako pogosto pomenijo nadaljno prekarizacijo. Nujno je tako poskrbeti, da se subvencije za prvo zaposlitev prelijejo v redne zaposlitve – predlagamo, da se npr. uvede pravilo, da v primeru, da delodajalec po subvenciji ne ponudi zaposlitve, nadaljnih nekaj let ne more koristiti tovrstnih subvencij iz JZM. Koristno bi lahko bilo tudi izpostavljanje primerov dobrih praks, torej podjetij, ki so mladim prijazna in nudijo zaposlitve za nedoločen čas.
8. SODELOVANJE, PREVERJANJE, OCENJEVANJE; V celotnem procesu oblikovanja ukrepov manjka mnenje delodajalcev in pregled predlogov ukrepov s strani tako predstavnikov gospodarstva kot tudi fakultet. Nujno je vzpostaviti kazalnike za analizo ukrepov. Analiza se mora izvajati sproti, po koncu izvajanja določenega ukrepa pa je nujna ocena, ki bo omogočila boljšo izvedbo v prihodnosti, umik slabih ukrepov in odprla prostor za nove.
2. Odziv odločevalcev in vpliv
V skladu z ugotovitvami smo na Sindikatu Mladi plus oblikovali konkretne predloge ukrepov za spremembo in oblikovanje novega programa Jamstvo za mlade. Sodelovali smo tudi z drugimi mladinskimi organizacijami, ki so sodelovale pri oblikovanju programa Jamstvo za mlade 2014 – 2015 in po usklajevalnih sestankih oblikovali končni dokument.
Predlog novega programa Jamstvo za mlade 2016 – 2020 je nato bil predstavljen na delovni skupini za spremljanje izvajanja Izvedbenega načrta Jamstva za mlade 2014-2015. S strani odločevalcev smo dobili pozitivne povratne informacije na predlagane ukrepe, predvsem pa so izpostavili, da je dodana vrednost oblikovanih ukrepov v tem, da so bili vključeni mladi posamezniki. Direktor Urada Republike Slovenije za mladino, mag. Peter Debeljak, je ravno tako Sindikat Mladi plus zaprosil naj sej mu pošlje tudi uradni dokument, ki formalno potrjuje, da so v projekt bili vključeni mladi.
Vladni predstavniki delovne skupine za spremljanje izvajanja Izvedbenega načrta Jamstva za mlade so zagotovili, da bodo predlogi ukrepov, ki smo jih oblikovali v okviru projekta vključeni v nov program Jamstva za mlade 2016 – 2020 in da bomo mladi vključeni tudi v nadaljnjo pripravo novega programa Jamstva za mlade.
3. Omejitve projekta in nasveti za naprej
Projekt na podlagi do sedaj zbranih informacij ocenjujemo kot uspešen. Kljub temu pa verjamemo, da je napredovanje možno le skozi refleksijo in kritično ovrednotenje lastnih akcij, zato zadnji del poročila namenjamo omejitvam, s katerimi smo se soočili pri izvedbi in ponudimo nekaj nasvetov za naprej, tako za druge organizacije in institucije, ki delujejo na tem področju, kot tudi za nas same v prihodnosti.
Vzpostavitev dialoga – po izvedenem dvodnevnem dogodku, kjer smo mladi skupaj z različnimi strokovnjaki razpravljali o Jamstvu za mlade, o brezposelnosti mladih in možnostih zaposlovanja, je postal jasen izjemen pomen struktur na državni ravni, ki omogočajo vzpostavitev dialoga med različnimi družbenimi skupinami in odločevalci. Če v Sloveniji ne bi že bila vzpostavljena skupina mladinskih organizacij, ki si je za nalogo zadala analizo in ovrednotenje izvajanja Jamstva, in je že v preteklem letu svoja mnenja podajala pristojnim ministrstvom, bi bila učinkovitost naših poskusov informiranja odločevalcev minimalna. Spodbujamo torej večjo podporo in pripravljenost na debato med mladimi in odločevalci – projekt Kdo jamči za mlade? je dober dokaz tega, da smo sposobni organizacije, kritičnega ovrednotenja in predlaganja konkretnih sprememb. Ta potencial naj bo s strani oblasti spoštovan in spodbujan.
Zavod RS za zaposlovanje – sodelovanje ZRSZ in sindikata Mladi plus je izjemno pomembno, saj v veliki meri z našimi aktivnostmi naslavljamo enake skupine ljudi. Tudi v tem projektu smo sodelovali in predstavnica zavoda je bila ena izmed gostov okroglih miz. Za nadaljne tovrstne projekte bi želeli sodelovanje še povečati, saj je v interesu tako sindikatov kot tudi ZRSZ, da se mlade osvešča, informira in razvija njihovo sposobnost kritičnega mišljenja ter oblikovanja predlogov sprememb. Če se bo v prihodnosti ponovno izveden podoben projekt, bomo tako bolj intenzivno delali na tem, da se že v procesu nagovarjanja mladih in izbiri udeležencev bolj vključi tudi predstavnike zavoda.
Dolgotrajnejše vključevanje udeležencev – z udeleženci smo bili v kontaktu po dogodku na način, da smo jih obvestili o skupnih rezultatih analize in vseh predlogih, ki smo jih skupaj oblikovali. V prihodnosti si želimo ohraniti močnejši in dlje trajajoči stik tudi z udeleženci, ki niso del mladinskih organizacij in s katerimi sodelujemo tudi v drugih aktivnostih. Načrtujemo tako vzpostaviti večjega števila aktivnosti, ki bi združile udeležence tudi po koncu projektov, kar bo zagotovilo večjo kontinuiteto in pa predvsem večji vpliv učinkov na udeležence.
Informiranost – osnovni del projekta je bilo dvodnevno mednarodno srečanje, v sklopu katerega so potekale okrogle mize. Medtem, ko smo o analizi Jamstva za mlade in skupnih predlogih za prihodnost obvestili naše članstvo in širše vse tiste, ki spremljajo naše delovanje prek socialnih medijev, pa nismo objavljali vsebine samih okroglih miz. Te so bile namenjene predvsem odpiranju tematik in debate med udeleženci, a sedaj pogled nazaj kaže tudi na to, da bi lahko vsebina, ki se je nanašala na prekarizacijo ter družbeno odgovorno oblikovanje delovnih mest, bila zanimiva tudi za širše občinstvo. V prihodnjih projektih bomo to vpoštevali in obljavljali tudi sprotne ugotovitve in vsebinske poudarke projekta, ne le končnih analiz in predlogov. S tem bomo tudi povečali zanimanje mladih za udejstvovanje v tovrstnih projektih, saj bo bolj jasno, kakšne aktivnosti se prek njih odvijajo.
Prekarnost – izkazalo se je, da je pri oblikovanju tovrstnih projektov, ki se ukvarjajo z brezposelnostjo mladih, ključno stalno naslavljanje koncepta prekarnosti. Ta je že stalnica življenja mladih, ki vstopajo na trg dela, in raziskave kažejo, da ukrepi, financirani s strani EU, te problematike pogosto ne naslavljajo dovolj uspešno ali pa procese prekarnosti celo spodbujajo. Tudi vnaprej bomo tako pri Sindikatu Mladi plus opozarjali na to realnost in aktivno delali na tem, da se odpira debata in oblikuje predloge, ki bodo pripomogli k pozitivnim spremembam. Spodbujamo in podpiramo torej vključevanje aspekta boja proti prekarnosti v celotno delovanje tako mladinskih organizacij in sindikatov kot tudi državnih struktur. Nujno je, da v vseh svojih dejavnostih za mlade skupaj podpiramo stabilnost, varnost, inovativnost, povezovanje in soodločanje.
Nadaljevanje – za konec želimo predvsem izpostaviti, da se je projekt izjemno dobro izkazal v smislu odpiranja dialoga ter spodbujanja mladih h kritičnemu mišljenju in lastnemu oblikovanju predlogov. Tudi v prihodnosti bomo delali v tej smeri in poslušali organizirati podobne projekte v kontekstu drugih politik, ki se tičejo mladih v EU. K podpori pozivamo tudi odločevalce, saj je vključevanje mladih v proces oblikovanja politik ključnega pomena, in edina strategija, ki lahko zagotovi ukrepe, ki nam bodo vsem v korist.
Projekt “Kdo jamči za mlade?” je financiran s strani Evropske komisije.
